GRADBENI ZAKON (GZ) -1
Prvi del: SPLOŠNE DOLOČBE
I. poglavje: Uvodne določbe

1. člen
   (vsebina in uporaba zakona)
   (1) Ta zakon ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana z
   graditvijo objektov.
   (2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za graditev objektov, če je treba
   nemudoma izvesti nujne in začasne ukrepe za odvračanje nevarnosti in povzročitve
   nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti ali nastanku naravnih in drugih nesreč ali če gre
   za vojaško-inženirske objekte, zaklonišča ali druge zaščitne objekte med izrednim ali vojnim
   stanjem.
   (3) Določbe tega zakona se ne uporabljajo tudi za graditev objektov:

• v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali
  opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo;
• ki pomenijo agromelioracije ali kmetijsko-gozdarsko opremo v skladu s predpisi, ki
  urejajo kmetijska zemljišča.
  (4) Ta zakon vsebinsko povzema:

1. Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter
   prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič
   spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih
   direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6.
   2013, str. 193), v delu, ki se nanaša na združitev presoje sprejemljivosti nameravane
   gradnje objekta za naravo s postopki dovoljevanja po tem zakonu;
2. Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o
   določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne
   1. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne
3. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o
   določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 311 z dne
   1. 2014, str. 32), v delu, ki se nanaša na zahtevo po predhodnem dovoljenju nad
      zajezovanjem sladke površinske vode ali umetno napajanje ali bogatenje podzemne
      vode, kadar se to nanaša na objekt, za katerega je s tem zakonom predpisana pridobitev
      gradbenega dovoljenja;
4. Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o
   storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36) v delu, ki se nanaša
   na regulacijo dejavnosti gradbeništva;
5. Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o
   presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1.
   2012, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in
   Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov
   nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), v
   delu, ki se nanaša na združitev presoje vplivov na okolje javnih in zasebnih gradenj s
   postopki dovoljevanja po tem zakonu.
   2 / 77
6. člen
   (namen)
   (1) Namen tega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov.
   (2) Za javni interes iz prejšnjega odstavka se štejejo predvsem varnost objektov,
   spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda,
   varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v
   prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost
   objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
   (3) Namen tega zakona se uresničuje s projektiranjem, dovoljevanjem, gradnjo,
   uporabo, vzdrževanjem in inšpekcijskim nadzorom.
   (4) Objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o
   urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene zahteve in biti evidentirani.
   (5) Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so
   vsak zase ter v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določajo predpisi, dolžni zagotavljati
   izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka.
7. člen
   (pomen izrazov)
   (1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
8. bistvene zahteve so gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za
   zagotavljanje njihove varne in učinkovite rabe;
9. dokončanje gradnje je konec izvajanja del, ki zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev in
   minimalno komunalno oskrbo objekta;
10. drug gradbeni poseg je posledica gradbenih del, ni stavba ali gradbeni inženirski objekt
    ter pomeni poseg v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno
    spreminja podobo ali rabo prostora;
11. enostaven objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje
    število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven;
12. gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to
    objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi,
    viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni
    objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski
    gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti;
13. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo,
    rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno
    korist, odstranitev in spremembo namembnosti;
14. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju ali investitorki (v nadaljnjem
    besedilu: investitor) dovoljuje gradnja. Kot gradbeno dovoljenje se šteje tudi integralno
    dovoljenje po določbah tega zakona;
15. gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in ki je potreben za njeno
    izvajanje;
16. graditev objektov je projektiranje, dovoljevanje in gradnja;
17. groba gradbena dela so dela, s katerimi se stavba zgradi do te mere, da so zgrajeni
    temelji, konstrukcija in ostrešje, ki je pokrito, niso pa narejene inštalacije, končana
    zaključna dela in ni vgrajeno stavbno pohištvo, oziroma dela, s katerimi se gradbeni
    inženirski objekt zgradi do te mere, da so izvedena pripravljalna in zemeljska dela ter
    nosilna konstrukcija, inštalacije in vgrajena oprema pa še niso izvedene;
    3 / 77
18. investitor je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega
    dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam;
19. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja
    gradnjo;
20. manj zahteven objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne
    objekte;
21. manjša rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, ki
    pomenijo zamenjavo konstrukcijskih elementov ostrešja, večje preboje, dograditev
    odprtih stopnišč, dvigal in manjših nadstreškov ter zamenjavo in dograditev drugih
    posamičnih elementov;
22. minimalna komunalna oskrba objekta je oskrba, ki pri novo zgrajenih stanovanjskih
    stavbah obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in
    dostop do javne poti ali ceste, minimalna komunalna oskrba drugih novo zgrajenih
    objektov pa se določi glede na namen objekta;
23. mnenjedajalec je državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju
    varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora,
    jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega
    nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in
    drugih področij, če je to določeno v zakonu, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev
    gradbenega dovoljenja glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih
    pristojnosti;
24. nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja
    nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko
    dejavnost;
25. nedovoljen objekt so nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt;
26. nelegalen objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez gradbenega dovoljenja ali v
    nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni
    mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt je tudi:

• objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja
  odpravljeno,
• začasni objekt, ki mu je potekel rok postavitve,
• objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s
  prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine;

1. neskladen objekt je objekt, ki ima gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v
   nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbenotehnično
   mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna
   odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona;
2. neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega
   dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali nasprotju z uporabnim
   dovoljenjem;
3. nevaren objekt je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev, tako da neposredno ogroža
   zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte;
4. nezahteven objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko
   zaznaven;
5. novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava;
6. novo zgrajen objekt je objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo in prej ni obstajal;
7. objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z
   gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih
   proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in
   napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta;
8. objekt v javni rabi je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji
   namenjena vsem: nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba (skupina 121 po CCSI),
   poslovna in upravna stavba (skupina 122 po CC-SI), trgovska stavba in stavba za
   storitvene dejavnosti (skupina 123 po CC-SI), stavba za promet in stavba za izvajanje
   komunikacij (skupina 124 po CC-SI), stavba splošnega družbenega pomena (skupina
   4 / 77
   126 CC-SI), obredna stavba (razred 1272 po CC-SI) in druga nestanovanjska stavba, če
   je namenjena javni rabi, in javna površina kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče,
   parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina;
9. objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je treba v skladu s predpisi, ki urejajo
   varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje;
10. odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in
    podzemni deli objekta;
11. presoja sprejemljivosti je postopek, v katerem se oceni vpliv oziroma posledice
    nameravane gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
12. presoja vplivov na okolje je postopek, v katerem se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
    okolja, pripravi poročilo o vplivih na okolje, izvede sodelovanje z javnostjo, vključuje
    stranke in pristojne mnenjedajalce ter države članice Evropske unije pri čezmejnih
    vplivih, v katerem se proučijo vse zbrane informacije o vplivih posega na okolje ter na
    njihovi podlagi izda obrazložena odločitev, vključena v gradbeno dovoljenje, izdano v
    integralnem postopku;
13. pristojni upravni organ za gradbene zadeve je organ, ki je po tem zakonu pristojen za
    izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja;
14. pristojni poklicni zbornici sta Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska
    zbornica Slovenije;
15. prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali
    vertikalni smeri;
16. projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izdeluje
    projektno dokumentacijo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in
    inženirsko dejavnost;
17. rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se v
    večjem delu ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali
    izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni
    zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se
    zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja
    z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
    Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti
    v višjo vrsto zahtevnosti
18. sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se
    izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, manjšo rekonstrukcijo, rekonstrukcijo ali
    prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v
    okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije
    objektov;
19. stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju
    dejavnosti;
20. uporabno dovoljenje je odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta;
21. vodja del je fizična oseba, ki izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih
    del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in
    druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na
    gradbiščih;
22. vzdrževalna dela v javno korist so izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katere
    je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona,
    določeno, da se za zagotavljanje opravljanja določene vrste gospodarske javne službe
    lahko spremenita tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta;
23. vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter
    izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih
    konstrukcijskih in drugih elementov ter manjši inštalacijski preboji;
24. začasen objekt je:

• objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas
  prireditve ali med sezono,
  5 / 77
• objekt postavljen ob izrednem dogodku, ki ga za čas trajanja izrednih dogodkov s
  sklepom ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ,
• objekt, namenjen skladiščenju ob obstoječih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost
  investitorja, na območjih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, in sanitarni
  objekti ob obstoječih objektih na istih območjih (v nadaljnjem besedilu: začasni objekt
  za skladiščenje), vendar ne več kot za tri leta;

1. začetek gradnje je začetek izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del;
2. zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni
   doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in
   storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja
   graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov;
3. zahteven objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali objekt, ki je
   namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in prostorsko zaznaven;
4. zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren
   oziroma prenos osi trase linijskih gradbenih inženirskih objektov na teren na način, ki
   zagotavlja njegovo izvajanje skladno z gradbenim dovoljenjem in dokumentacijo za
   izvedbo gradnje.
   (2) Za izračun površin in prostornin stavb se uporablja standard SIST ISO 9836.
   (3) Podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in
   zahtevnih objektov, ter merila za določanje manjših rekonstrukcij, vzdrževalnih del in
   začasnih objektov, predpiše vlada.
   (4) Objekti se glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikaciji vrst objektov CCSI,
   ki jo predpiše vlada.
   II. poglavje: Pogoji za začetek izvajanja gradnje in uporabe objektov
5. člen
   (gradnja z gradbenim dovoljenjem)
   (1) Če ta zakon ne določa drugače, sta pravnomočno gradbeno dovoljenje in
   prijava začetka gradnje objekta v skladu 63. členom tega zakona pogoj za:

• novogradnjo,
• rekonstrukcijo objekta,
• spremembo namembnosti objekta, in
• za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji
  sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter.
  (2) Ne glede na prejšnji odstavek za spremembo namembnosti objekta ni treba
  prijaviti začetka gradnje objekta.
  (3) Gradnjo je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem.
  (4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko investitor na lastno
  odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti
  gradbenega dovoljenja.

1. člen
   (gradnja brez gradbenega dovoljenja)
   6 / 77
   (1) Gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj za:

• enostaven objekt, razen če gre za stavbo,
• vzdrževanje objekta,
• začasen objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi,
• izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.
  (2) Brez gradbenega dovoljenja in zgolj na podlagi prijave začetka gradnje se
  lahko:
• izvajajo manjše rekonstrukcije,
• postavi začasen objekt ob izrednih dogodkih,
• postavi začasen objekt za skladiščenje,
• gradi enostaven objekt, ki je stavba,
• odstrani zahteven ali manj zahteven objekt, ki se ne dotika objekta na tuji sosednji
  nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več,
• na legalno zgrajenih objektih izvajajo dela, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo
  posledic naravnih in drugih nesreč, in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. Z deli je
  treba začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči.
  (3) Gradnja iz prvega in drugega odstavka tega člena ne sme biti v nasprotju s
  prostorskim izvedbenim aktom in določbami predpisov, ki urejajo urejanje prostora, in
  bistvene ter druge zahteve za objekte, razen če gre za gradnjo začasnega objekta ob
  izrednih dogodkih ali za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.
  (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri gradnji vseh vrst začasnih
  objektov ne upoštevajo predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene zahteve.

1. člen
   (začetek uporabe objektov)
   (1) Za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega
   dovoljenja, je treba imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahteven objekt. Objekte je treba
   uporabljati v skladu z uporabnim in gradbenim dovoljenjem.
   (2) Če je za objekt izdano uporabno dovoljenje, zanj ni več možen inšpekcijski
   ukrep v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v
   uporabnem dovoljenju.
   III. poglavje: Pristojnost
2. člen
   (pristojnost organov za izdajo odločb v postopkih dovoljevanja)
   (1) Za izdajo dovoljenj po tem zakonu in odločb iz V. poglavja devetega dela tega
   zakona je pristojna upravna enota.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izdajo dovoljenj po tem zakonu in odločb iz
   V. poglavja devetega dela tega zakona za objekte državnega pomena in za izdajo integralnih
   dovoljenj pristojno ministrstvo, pristojno za graditev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
   (3) Objekti državnega pomena so:
3. objekti splošnega družbenega pomena:
   a) objekti za športne prireditve, ki so veliki 25 ha ali več oziroma sprejmejo 5 000
   obiskovalcev ali več,
   7 / 77
   b) objekti za kulturne prireditve, ki sprejmejo 1 500 obiskovalcev ali več,
   c) narodna gledališča, narodne knjižnice, narodni muzeji, narodne galerije,
   č) objekti splošnih bolnišnic,
4. objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve:
   a) protokolarni objekti,
   b) objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev;
5. objekti, ki so posebnega pomena za varnost države:
   a) objekti, v katerih je sedež predsednika Republike Slovenije, Vlade Republike
   Slovenije, Državnega zbora Republike Slovenije in ministrstev, pristojnih za zunanje
   in notranje zadeve ter obrambo,
   b) objekti, ki so posebnega pomena za obrambo,
   c) objekti, ki so posebnega pomena za policijo,
   č) objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so posebnega pomena za
   zaščito, reševanje in pomoč;
6. industrijske stavbe in gradbeni kompleksi:
   4.1 elektrarne z nazivno električno močjo nad 10 MW,
   4.2 objekti kemične industrije:
   a) rafinerije,
   b) objekti za proizvodnjo, uporabo in skladiščenje razstreliva, smodnika in drugih
   eksplozivnih snovi;
   4.3 skladišča in rezervoarji:
   a) skladišča zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih tekočin,
   gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo z zmogljivostjo 5 000 m³ ali
   več,
   b) skladišča dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja z zmogljivostjo 20 000 m³
   ali več,
   c) objekti za skladiščenje državnih blagovnih rezerv;
7. objekti prometne infrastrukture:
   5.1 ceste s pripadajočimi objekti in napravami:
   a) avtoceste (AC) in hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1 in G2),
   b) bencinski servisi in oskrbni objekti ob avtocestah in hitrih cestah;
   5.2 glavne in regionalne železniške proge in železniške postaje I. reda;
   5.3 letališča s pripadajočimi objekti in napravami:
   a) objekti letališke infrastrukture na javnih letališčih, namenjenih mednarodnemu
   zračnemu prometu, in letališčih, na katerih deluje slovenska vojska oziroma
   Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO),
   b) infrastruktura navigacijskih služb zračnega prometa, razen nezahtevnih objektov;
   5.4 pristanišča, namenjena mednarodnemu javnemu prometu s pripadajočo pristaniško
   infrastrukturo;
   5.5 mejni prehodi;
8. cevovodi in elektroenergetski vodi:
   a) naftovodi s premerom 300 mm ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
   b) plinovodi z obratovalnim tlakom, višjim od 16 barov, s pripadajočimi funkcionalnimi
   objekti,
   c) elektroenergetski vodi napetosti 110 kV in več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
9. vodni objekti:
   a) velike pregrade,
   b) jezovi s konstrukcijsko višino 15 m ali več in dolžino krone 150 m ali več,
   c) pregrade konstrukcijske višine 10 m ali več in dolžine krone 150 m ali več,
   č) visokovodni nasipi celinskih voda, dolgi 2 000 m ali več,
   d) visokovodni nasipi morja, dolgi 500 m ali več,
   e) vodni objekti, namenjeni zmanjševanju poplavne ogroženosti na območjih
   pomembnega vpliva poplav,
10. objekti za ravnanje z odpadki:
    a) odlagališča radioaktivnih odpadkov,
    8 / 77
11. jedrski in sevalni objekti, razen objektov za potrebe zdravstva in veterine;
12. drugi objekti, za katere je s posebnim predpisom za izdajo gradbenega dovoljenja
    določena pristojnost ministrstva.
    (4) Če v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, vlada ugotovi, da
    investicija izpolnjuje pogoje za strateško investicijo, se gradnje, potrebne za njeno izvedbo,
    štejejo za objekte državnega pomena.
    (5) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena je za izdajo
    uporabnega dovoljenja in spremembe gradbenega dovoljenja pristojen organ, ki je izdal
    gradbeno dovoljenje, razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba
    izdati integralno dovoljenje.
13. člen
    (pristojnost organov za opravljanje inšpekcijskega nadzora)
    (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na
    gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje ali prijava začetka gradnje, opravljajo
    državni gradbeni inšpektorji ali inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektorji).
    (2) Občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne
    občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je zgrajen, v okviru svoje
    izvirne pristojnosti izvajajo nadzor glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti nad:

• gradnjo iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona,
• gradnjo prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona.
  (3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v delu, ki se nanaša na
  izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki sodijo na delovno področje resornih ministrstev,
  opravljajo drugi državni inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju (v nadaljevanju:
  drugi pristojni inšpektorji), razen če zakon določa drugače.
  (4) Inšpekcijski nadzor v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz gradbenega,
  uporabnega dovoljenja in pri izvajanju del, ki sodijo na delovno področje resornih ministrstev,
  opravljajo drugi pristojni inšpektorji, razen če zakon določa drugače.
  (5) Gradbenotehnični in drugi gradbeni predpisi lahko opredelijo pristojnost
  inšpekcije, ki deluje na delovnem področju drugih ministrstev, za nadzor nad izpolnjevanjem
  v predpisu določenih bistvenih zahtev. Tak predpis se sprejme v soglasju z resornim
  ministrom.
  IV. poglavje: Elektronsko poslovanje

1. člen
   (elektronsko poslovanje preko sistema eGraditev )
   1) Poslovanje po tem zakonu se izvaja v elektronski obliki preko sistema eGraditev
   v okviru prostorskega informacijskega sistema, razen postopka izvajanja inšpekcijskega
   nadzora.
   (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vloga za izdajo
   gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, spremembo namembnosti, prijava začetka
   gradnje po drugem odstavku 5. člena zakona ter vloge iz V. poglavja devetega dela zakona
   lahko vložijo tudi v pisni obliki.
   9 / 77
   (3) Če se poslovanje ne izvede v elektronski obliki, mora upravni organ za
   gradbene zadeve ali občina zagotoviti, da dokumente pretvori v elektronsko obliko in jih
   evidentira v sistem eGraditev.
   (4) Elektronsko poslovanje preko sistema eGraditev podrobneje uredi vlada z
   uredbo.
   9.a člen
   (elektronsko vročanje)
   (1) Vročanje odločb, sklepov ali drugih dokumentov, ki jih je na podlagi zakona, ki
   ureja splošni upravni postopek, treba vročiti osebno, se v upravnih zadevah, ki se vodijo po
   tem zakonu, lahko opravi z vložitvijo v elektronski predal naslovnika.
   (2) Za elektronski predal naslovnika se šteje elektronski naslov, ki ga je oseba
   sama navedla, ali elektronski naslov, s katerega je poslala vlogo, ne glede na to, ali ta
   ustreza varnostnim in tehničnim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati varen elektronski predal v
   skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
   (3) Za elektronski predal naslovnika se šteje tudi elektronski naslov, ki je za
   pravne osebe, ki nastopajo kot udeleženci ali mnenjedajalci, evidentiran v zbirki pristojnosti.
   (4) Vročitev v elektronski predal se opravi, če je bila oseba seznanjena s takšnim
   načinom vročanja in je v konkretnem postopku s tem soglašala. Šteje se, da oseba, ki svoj
   elektronski naslov evidentira v zbirki pristojnosti, soglaša z elektronskim načinom vročanja.
   V. poglavje: Udeleženci pri graditvi objektov
2. člen
   (splošne zahteve za udeležence pri graditvi objektov)
   (1) Udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, nadzornik in izvajalec.
   (2) Dogovori o izvajanju storitev, ki jih investitor sklene s projektantom,
   nadzornikom ali izvajalcem, morajo biti sklenjeni v pisni obliki.
3. člen
   (investitor)
   Investitorjeve obveznosti po tem zakonu so zlasti, da:
4. pridobi vsa predpisana dovoljenja, poskrbi za vse potrebne vloge, naročila in prijave ter
   dokumentacijo, določeno s tem zakonom,
5. pri objektih, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje po tem zakonu, zagotovi, da
   objekt ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter
   pridobi mnenja oziroma soglasja ali druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi
   predpisi,
6. zagotovi zakoličenje objekta,
7. če sklene pogodbo za istočasno projektiranje, nadzor ali izvajanje z več pogodbeniki,
   določi vodilnega pogodbenika, ki ima obveznosti projektanta, nadzornika ali izvajalca po
   tem zakonu,
8. lahko v skladu z načeli projektnega vodenja imenuje pravno ali fizično osebo za
   koordinacijo in realizacijo investicije,
   10 / 77
9. zagotovi projektantu dokumentacijo za izvedbo gradnje in projektantu dokumentacije
   izvedenih del reden dostop in spremljanje gradnje,
10. najpozneje do začetka gradnje poskrbi za ograditev in označitev gradbišča, če gre za:

• gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, razen pri spremembi
  namembnosti,
• odstranitev zahtevnih in manj zahtevnih objektov,
• gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, ki mejijo na javne površine,
• vzdrževanje zunanjosti vseh vrst objektov, ki mejijo na javne površine,

1. pri gradnji, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, razen pri spremembi
   namembnosti in nezahtevnih objektih, poskrbi za ustrezen načrt organizacije gradbišča,
   izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in
2. po končani gradnji zagotovi evidentiranje objekta,
   (2) Investitor lahko svoje obveznosti iz prejšnjega odstavka s pisnim dogovorom
   prenese na drugega udeleženca pri graditvi objektov.
   (3) Če je na gradbišču istočasno več izvajalcev, investitor izmed vodij del imenuje
   vodjo gradbišča.
   (4) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja je dopustna sprememba investitorja,
   pri čemer je treba spremembo prijaviti pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve.
   Novi investitor prevzame pravice in obveznosti dotedanjega investitorja.
3. člen
   (projektant)
   (1) Projektant je odgovoren za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh
   delov projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo tako, da je ta v skladu s predpisi in
   zahtevami po tem zakonu. Če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne razpolaga s
   svojimi pooblaščenimi arhitekti in inženirji ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in
   izkušnjami, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki takšne pooblaščene arhitekte in
   inženirje ima. Če projektant ne razpolaga s svojimi strokovnjaki s primernim strokovnim
   znanjem in izkušnjami, mora zagotoviti njihovo sodelovanje. Ti posamezniki odgovarjajo za
   strokovne rešitve, ki so sestavni del dokumentacije.
   (2) Projektant mora v okviru prevzete storitve projektiranja zlasti:

• v skladu s pravili stroke zagotoviti izdelavo projektne dokumentacije tako, da je skladna z
  zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča
  kakovostno izvedbo objekta in racionalnost rešitev v času gradnje in vzdrževanja
  objekta,
• zagotoviti tehnične rešitve, ki niso v nasprotju s tem zakonom, drugimi predpisi,
  tehničnimi smernicami in pravili stroke, in
• zagotoviti koordinacijo pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter strokovnjakov iz
  prejšnjega odstavka.
  (3) Projektant mora za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti vodjo
  izdelave projektne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta). Vodjo projekta se
  določi izmed sodelujočih pooblaščenih arhitektov ali pooblaščenih inženirjev glede na vrsto
  gradnje, klasifikacijo objekta in okoliščine gradnje. Vodja projekta vsebinsko koordinira
  izdelavo projektne dokumentacije in jo podpiše skupaj s projektantom, s čimer jamčita, da
  projekt izpolnjuje pogoje iz tega zakona. Vodja projekta za novogradnje stavb je praviloma
  pooblaščeni arhitekt, vodja projekta za novogradnje gradbeno inženirskih objektov in drugih
  gradbenih posegov je praviloma pooblaščeni inženir ustrezne stroke.
  11 / 77

1. člen
   (nadzornik)
   (1) Nadzornik mora nadzor izvajati tako, da se zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz
   tega zakona, preventivno delovanje in pravočasno preprečevanje napak. Če nadzornik glede
   na vrsto objekta in vrsto del ne razpolaga s svojimi pooblaščenimi arhitekti in inženirji
   ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora skleniti pogodbo z
   drugim nadzornikom, ki takšne pooblaščene arhitekte in inženirje ima. Vsak pooblaščeni
   arhitekt in inženir odgovarja za strokovni del nadzora, ki ga je prevzel.
   (2) Nadzornik mora v okviru nadzora zlasti:
2. sodelovati pri zakoličenju objekta in redno spremljati gradnjo objekta na gradbišču,
3. v skladu s tem zakonom in pravili stroke zagotoviti kakovost nadzora, ki omogoča
   dokončanje objekta v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje, v skladu s prostorskim
   izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem,
4. ustno in pisno opozoriti udeležence pri graditvi objektov, če ugotovi kršitve in dejanja, ki
   so v nasprotju z določbami tega zakona,
5. ustaviti gradnjo objekta, če se kršitve iz prejšnje točke kljub opozorilu nadaljujejo ali
   napake, nastale kot posledica teh kršitev, niso pravočasno odpravljene ter v teh primerih
   ugotovljene kršitve prijaviti gradbenemu in drugim inšpektorjem,
6. morebitne potrebe po spremembi ali dopolnitvi dokumentacije za izvedbo gradnje
   pravočasno sporočiti investitorju in jih z njim ter s projektantom uskladiti,
7. nadzorovati pravilnost vpisa sprememb, nastalih med gradnjo, v dokumentacijo za
   izvedbo gradnje, ki jih zabeleži izvajalec in so podlaga za izdelavo dokumentacije za
   pridobitev uporabnega dovoljenja,
8. udeležencem pri pripravi in zagotavljanju predpisanih dokumentov zagotoviti informacije
   in strokovno podporo s svojega področja dela,
9. opozoriti na tehnične rešitve v dokumentaciji za izvedbo gradnje, ki bi lahko bile v
   nasprotju s tem zakonom, z gradbenim dovoljenjem, predpisi, s katerimi se podrobneje
   določijo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi,
10. pri preverjanju tehničnih rešitev iz prejšnje točke upoštevati le tehnične rešitve, ki se
    nanašajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, določenih s tem zakonom,
11. od vseh izvajalcev prevzemati, zbirati in preverjati potrdila o skladnosti in ustreznosti
    gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav in s kakovostnimi zahtevami
    investitorja,
12. vsebinsko preveriti in s podpisom potrditi ustreznost dokumentacije za pridobitev
    uporabnega dovoljenja,
13. sodelovati pri odpravi pomanjkljivosti po opravljenem tehničnem pregledu do zaključka
    upravnega postopka,
14. sodelovati pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj,
15. zagotoviti koordinacijo strokovnjakov iz prejšnjega odstavka.
    (3) Kot nadzornik lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki pri
    graditvi istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec in ni v poslovni povezavi z izvajalcem.
    Kot strokovnjak, ki opravlja naloge nadzora, lahko v imenu nadzornika nastopa samo
    posameznik, ki v zvezi z graditvijo istega objekta ne nastopa kot strokovnjak, ki opravlja
    naloge vodje del v imenu izvajalca ali drug posameznik, ki opravlja druge naloge izvajalca.
    (4) Nadzornik ne sme izdelovati sprememb projektne dokumentacije, razen če pri
    istem objektu nastopa kot projektant.
    (5) Nadzornik mora za vodenje nadzora določiti pooblaščenega arhitekta ali
    pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje (v nadaljnjem besedilu:
    vodja nadzora) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z
    12 / 77
    zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Vodja nadzora izvaja in koordinira
    nadzor nad gradnjo v celoti.
16. člen
    (izvajalec)
    (1) Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te
    dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:

• imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v
  skladu z določbami tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ter
• imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši
  delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki
  izpolnjuje pogoje za vodjo del, določeno v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: vodja del).
  (2) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če izvajalec opravlja
  samo dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki nimajo pomembnega vpliva na
  izpolnjevanje bistvenih zahtev.
  (3) Zavarovanje odgovornosti za škodo iz prve alineje prvega odstavka mora
  vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z
  opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali
  opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote
  ne sme biti nižja od 50.000 evrov.
  (4) Če ima izvajalec v tujini zavarovano odgovornost za škodo, mora zavarovanje
  kriti škodo iz prejšnjega odstavka, povzročeno v Republiki Sloveniji, pri čemer višina letne
  zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 evrov.
  (5) Izvajalec, ki prevzame izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje
  zahtevnega objekta, mora imeti za potrebe vodenja del zaposlenega vodjo del, ki ima naziv
  pooblaščeni inženir tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje, v skladu s predpisom, ki
  ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, ali pa ima najmanj izobrazbo ravni prve stopnje v
  skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, tiste stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje, in je
  vpisan v imenik vodij del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).
  (6) Izvajalec, ki prevzame izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje
  manj zahtevnega objekta, mora imeti za potrebe vodenja del zaposlenega vodjo del, ki ima
  najmanj višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve tiste stroke, ki pri
  prevzeti gradnji prevladuje, in je vpisan v imenik vodij del pri IZS.
  14.a člen
  (vodja del)
  Vodja del mora:
• izpolnjevati pogoje za pooblaščenega arhitekta ali inženirja, določene s predpisom, ki
  ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost,
• imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu
  z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe,
  pridobljeni po študijskih programih prve stopnje, ali višješolsko strokovno izobrazbo
  tehnične smeri s področja graditve objektov, ali srednješolsko izobrazbo tehnične smeri
  s področja graditve objektov, in poleg tega imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj na
  področju izvajanja gradenj, imeti opravljen strokovni izpit za vodenje del pri IZS in biti
  vpisan v imenik vodij del pri IZS, ali
  13 / 77
• izpolnjevati pogoje za mojstra s področja gradbeništva in biti vpisan v imenik vodij del pri
  Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS) ali
• izpolnjevati pogoje za delovodjo in biti vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici
  Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS).
  14.b člen
  (naloge izvajalca in vodje del)
  (1) Naloge izvajalca so, da:
• za vodenje gradnje določi pri njem zaposlenega vodjo del, ki glede na vrsto del
  prevladuje,
• izvaja gradnjo na podlagi pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja
  ter v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje,
• prevzame zakoličbo,
• v skladu s predpisi in pravili stroke zagotavlja kakovost izvedbe,
• pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje,
• opozori investitorja in nadzornika na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti projektne
  dokumentacije,
• zagotavlja varnost in zdravje delavcev,
• zagotavlja varnost objekta, življenja in zdravja mimoidočih, sosednjih objektov in okolice,
• izbira tehnološke in delovne procese, ki povzročajo najmanjše možno tveganje za
  nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni ali bolezni v zvezi z delom ter najmanjše
  negativne vplive na okolje in objekte,
• po končani gradnji poskrbi, da se odstrani gradbene ovire in omejitve dostopa, na
  območju gradnje odstrani in očisti odpadke ter gradbišče ustrezno uredi,
• poda izjavo o dokončanju gradnje in podpiše dokazilo o zanesljivosti objekta.
  (2) Naloge vodje del so, da:
• vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje, in
• poda izjavo o dokončanju gradnje in podpiše dokazilo o zanesljivosti objekta.
  (3) Vodja del, ki je hkrati vodja gradbišča, odgovarja za usklajevanje del vseh
  izvajalcev in vodi gradbišče.
  14.c člen
  (delovanje zbornic glede vodij del)
  (1) IZS, OZS in GZS imajo javno pooblastilo za opravljanje naslednjih nalog:
• vpis v imenik vodij del,
• vodenje imenika vodij del,
• opravljanje strokovnega izpita za vodenje del,
• izvajanje obveznosti, ki jih določajo predpisi o priznavanju poklicnih kvalifikacij,
• vodenje prijav tujih ponudnikov in
• izvajanje disciplinskega nadzora nad vodji del.
  (2) Za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
  določbe predpisa, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
  (3) IZS, OZS in GZS za vodje del skupaj sprejmejo etični kodeks in izvajajo
  disciplinski nadzor nad njimi na podlagi prejetih prijav.
  14.č člen
  14 / 77
  (pogoji za trajno oziroma stalno opravljanje storitev in dejavnosti izvajalcev in vodij
  del za tuje ponudnike in priznavanje poklicnih kvalifikacij)
  (1) Tuji ponudniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega
  gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je
  sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki
  želijo v Republiki Sloveniji trajno oziroma stalno opravljati dejavnost gradbeništva, lahko
  opravljajo to dejavnost v vseh statusno pravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito
  opravljanje dejavnosti v državi sedeža.
  (2) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem
  besedilu: tretje države), lahko trajno opravljajo dejavnost gradbeništva pod pogoji iz
  prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če
  ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko
  opravljajo dejavnost gradbeništva pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko
  ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem
  v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije
  predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri
  ugotavljanju materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je strožji.
  (3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena morajo imeti tuji
  ponudniki sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.
  Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena morajo tuji ponudniki zagotoviti
  sodelovanje vodje del, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona. Za sklenjeno zavarovanje
  odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki
  Sloveniji ali v drugi državi, če to zavarovanje ustrezno krije škodo, povzročeno v Republiki
  Sloveniji.
  (4) Posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenca do postopkov priznavanja
  poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, in ki
  želijo nastopati kot vodje del v skladu z določbami tega člena, se lahko vpišejo v imenik
  pristojne zbornice, če imajo priznano poklicno kvalifikacijo v skladu s predpisom, ki ureja
  priznavanje poklicnih kvalifikacij. Zoper odločbe, ki jih izdajajo zbornice v okviru izvajanja
  tega javnega pooblastila, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za graditev.
  (5) Posamezniki, ki so državljani tretjih držav ter ne izpolnjujejo pogojev iz
  prejšnjega odstavka in želijo nastopati kot vodje del v skladu z določbami tega člena, se
  lahko vpišejo v imenik pristojne zbornice pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove
  pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike
  Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi
  državljana tretje države lahko opravlja reguliran poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod
  katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje
  katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu
  Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu
  državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v
  kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno
  prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je
  posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se
  upošteva pravni red države njegovega rojstva, države, v kateri ima stalno prebivališče, ali
  države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v
  Republiki Sloveniji.
  14.d člen
  15 / 77
  (pogoji za začasno oziroma čezmejno opravljanje storitev in dejavnosti izvajalcev in
  vodij del za tuje ponudnike)
  (1) Tuji izvajalci, ki imajo sedež v drugi državi pogodbenici in želijo v Republiki
  Sloveniji začasno ali čezmejno izvajati dela po tem zakonu, morajo pri IZS, ZAPS, OZS ali
  GZS vložiti pisno prijavo. Prijava velja za čas izvedbe projekta. Pisna prijava se vloži za vsak
  projekt posebej, pri čemer projekt pomeni pogodbo sklenjeno z investitorjem za gradnjo
  določenega objekta.
  (2) Prijavi mora tuji ponudnik predložiti:
• dokazilo o zavarovani odgovornosti za škodo v zvezi z opravljanjem dejavnosti v skladu
  z določbami tretjega oziroma četrtega odstavka 14. člena ter
• sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih
  primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki
  izpolnjuje pogoje za vodjo del.
  (3) Pri prijavi za opravljanje storitev reguliranega poklica tujega ponudnika, ki v
  Republiki Sloveniji ni vpisan v imenik IZS, OZS ali GZS, se pred prvim opravljanjem poklicnih
  nalog preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po postopku, kot je določen v četrtem odstavku
  prejšnjega člena. Če pristojni organ ugotovi, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje, izda
  dovoljenje. Zoper odločbo, izdano v tem postopku, je dovoljena pritožba na ministrstvo,
  pristojno za graditev.
  (4) Na podlagi izdanega dovoljenja za opravljanje reguliranega poklica se
  posameznik začasno vpiše v imenik vodji del pri IZS, OZS ali GZS in s tem postane začasni
  član zbornice. Za začasni vpis v imenik in začasno članstvo v zbornici se ne sme zaračunati
  stroškov za vpis, za vodenje imenika ali članarine.
  (5) Ponudnik, ki poklicne naloge v Republiki Sloveniji opravlja več kot eno leto,
  svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri zbornici in v njej navede morebitno
  spremembo podatkov. Če zbornica ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz
  zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, ugotovi, da ima posameznikovo
  opravljanje reguliranega poklica naravo trajnega opravljanja reguliranega poklica, lahko
  zahteva trajen vpis v imenik vodji del, včlanitev kandidata v zbornico in plačilo vseh
  obveznosti do zbornice, ki se zahtevajo pri trajnem opravljanju reguliranega poklica, v skladu
  z določbami prejšnjega člena, vključno s stroški vpisa in plačilom članarine.
  (6) Posameznik, ki se v imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in
  drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji in mora ravnati v skladu s kodeksom iz

1. c člena zakona.
   (7) Za vpis in izbris iz imenika vodji del se smiselno uporabljajo določbe predpisa,
   ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
   Drugi del: BISTVENE IN DRUGE ZAHTEVE
2. člen
   (bistvene in druge zahteve za objekte)
   (1) Objekti morajo izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost,
   zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve.
   (2) Bistvene zahteve za objekte so:
3. mehanska odpornost in stabilnost,
   16 / 77
4. varnost pred požarom,
5. higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,
6. varnost pri uporabi,
7. zaščita pred hrupom,
8. varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije,
9. univerzalna graditev in raba objektov,
10. trajnostna raba naravnih virov.
    (3) Druge zahteve so posebne funkcionalne, okoljske in druge lastnosti, ki jih
    morajo tudi izpolnjevati posamezne vrste objektov.
    (4) Na objektih se lahko izvaja rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, vzdrževanje,
    vzdrževanje v javno korist ali se jim spreminja namembnost tako, da so izpolnjene bistvene
    in druge zahteve, ki veljajo v času spreminjanja objekta, pri čemer se preverjanje
    izpolnjevanja teh zahtev omeji na tiste bistvene in druge zahteve, ki so predmet spreminjanja
    objekta.
    (5) Zahteva glede izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev iz prejšnjega odstavka
    se ne uporablja, če je to tehnično neizvedljivo ali povezano z nesorazmernimi stroški. Pri
    spreminjanju objektov se ne sme poslabšati gradbenotehničnega stanja objekta.
    (6) V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
    dediščine, lahko projektirane ali izvedene rešitve odstopajo ali ne dosegajo predpisanih
    bistvenih in drugih zahtev, če to izhaja iz mnenja ali pogojev pristojnega mnenjedajalca za
    področje kulturne dediščine, pri čemer z odstopanjem ne smejo biti neposredno ogroženi
    varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, sosednje nepremičnine ali okolje.
11. člen
    (mehanska odpornost in stabilnost)
    (1) Objekti morajo biti med gradnjo in uporabo mehansko odporni in stabilni, ob
    upoštevanju vplivov, ki jim bodo izpostavljeni. Ti vplivi ne smejo povzročiti porušitve
    celotnega objekta ali njegovega dela, deformacij in nihanj, večjih od dopustnih, škode na
    drugih delih objekta, napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne
    konstrukcije, razen pri potresu z majhno verjetnostjo dogodka.
    (2) Pri zagotavljanju mehanske odpornosti in stabilnosti je treba upoštevati trajne,
    spremenljive in naključne vplive. Trajni vplivi so zlasti vplivi zaradi težnosti, zemeljskega in
    vodnega pritiska ter deformacije, ki se pojavljajo med gradnjo. Spremenljivi vplivi so zlasti
    koristna obtežba, obtežba s snegom in ledom, obtežba zaradi vetra, obtežba z vodo in
    valovi, toplotni vplivi in zmrzovanje, vplivi, ki jih povzročijo žerjavi, dinamični vplivi strojev,
    obremenitve ob gradnji in korozija. Naključni vplivi so zlasti udarci, eksplozije, potresi in vplivi
    požara.
    (3) Gradnja glede mehanske odpornosti in stabilnosti ne sme negativno vplivati na
    bližnja zemljišča in ogrožati stabilnosti drugih objektov.
12. člen
    (varnost pred požarom)
    (1) Objekti morajo zaradi zmanjšanja ogroženosti ljudi v njih ali v njihovi bližini in
    okolja zagotavljati požarno varnost in omogočiti učinkovito ter varno ukrepanje gasilcev in
    reševalcev. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje.
    17 / 77
    (2) Nosilna konstrukcija objekta mora ob požaru določen čas ohraniti potrebno
    nosilnost. Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni gradbeni
    elementi, ki se težko vžgejo, ob vžigu oddajajo majhne količine toplote in dima ter omejujejo
    hitro širjenje požara po površini.
    (3) Za omejitev širjenja požara po objektu je treba objekt razdeliti v požarne
    sektorje.
    (4) Objekti morajo zagotoviti zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih
    poti in izhodov na ustreznih lokacijah, da jih lahko ljudje hitro in varno zapustijo. Za
    zagotovitev hitre in varne evakuacije ljudi ter hitrega posredovanja gasilcev in reševalcev v
    objektu morajo biti vanj vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje.
    (5) V objektih in okolici objektov mora biti zagotovljen neoviran in varen dostop za
    gašenje in reševanje.
    (6) V objektih morajo biti nameščeni oziroma vgrajeni ustrezni sistemi in naprave
    ter oprema za gašenje požara.
    (7) Zunanje stene in strehe objektov, ločilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi
    preboji, morajo zmanjšati nevarnost širjenja požara na sosednje objekte.
13. člen
    (higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja)
    (1) V objektih je treba zagotoviti higiensko in zdravstveno zaščito. Objekti ne
    smejo ogrožati zdravja ljudi ali povzročiti čezmerne obremenitve okolja.
    (2) Objekti in deli objektov morajo zagotavljati, da je onesnaževanje notranjega in
    zunanjega zraka, odvajanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter ionizirajoča in
    elektromagnetna sevanja čim manjše in ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
    (3) V objektih, v katerih se zadržujejo ljudje, mora biti na voljo pitna voda.
    Opremljeni morajo biti z zadostnim številom sanitarij. Deli objekta, ki so v stiku s pitno vodo,
    ali drugi vplivi (na primer mikrobiološko onesnaženje, nenameren povratni tok) ne smejo
    spremeniti fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti pitne vode tako, da vplivajo na
    njeno zdravstveno ustreznost.
    (4) Vse prostore v objektih, dostopne ljudem, je treba osvetliti v skladu z njihovo
    namembnostjo. Prostori, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, morajo biti osvetljeni z
    naravno svetlobo, ki je zadostna z vidika zdravja in dobrega počutja. Če primerna naravna
    osvetlitev ni tehnično izvedljiva, se lahko prostori druge namembnosti osvetlijo tudi z umetno
    razsvetljavo.
    (5) V objektih je treba zagotoviti notranje ugodje in kakovost zraka. Dimne pline iz
    kurilnih naprav je treba odvesti na prosto tako, da nista ogrožena zdravje ljudi in okolje.
    Prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne smejo ogrožati zdravja ljudi ali negativno vplivati na
    pravilno odvajanje produktov zgorevanja iz kurilnih naprav.
    (6) Objekti morajo imeti higiensko in zdravstveno neoporečen sistem zbiranja in
    odvajanja komunalnih, padavinskih in industrijskih odpadnih voda ter drugih odpadnih
    tekočin.
    18 / 77
    (7) Objekte je treba ščititi pred posledicami talne vode, atmosferskih padavin, vode
    iz napeljav objekta in neželeno vlago. Preprečiti je treba škodljivo nabiranje vlage zaradi
    kondenzacije vodne pare v gradbenih elementih objektov in na njihovih površinah.
14. člen
    (varnost pri uporabi)
    (1) Objekti morajo biti ob normalni uporabi varni pred zdrsi, spotikanjem, padci,
    utopitvami, trčenjem, padci predmetov, opeklinami, električnimi udari, udari strele,
    eksplozijami, vlomi in drugimi nesrečami ali poškodbami.
    (2) V delih objektov, po katerih je predvidena hoja, ne sme biti mest, kjer obstaja
    nevarnost zdrsa in spotika zaradi nestabilnih ali nepričakovano spreminjajočih se tal,
    nevarnih ovir ali neravnin. Na mestih v objektih, kjer obstaja nevarnost padca, morajo biti
    nameščeni ustrezni elementi, ki to nevarnost zmanjšajo. Če so ta mesta dostopna tudi
    otrokom, je treba elemente prilagoditi tako, da se otroci ne morejo zmuzniti skoznje in da je
    plezanje nanje oteženo.
    (3) Zasteklitve morajo biti zaščitene pred trkom ali izdelane tako, da ob razbitju
    niso nevarne. Na komunikacijskih poteh morajo biti vidno označene.
    (4) Gradbeni elementi, kot so fasade in stekleni elementi, morajo biti varno
    pritrjeni. Strehe morajo biti varne pred zdrsi snega in leda.
    (5) Deli objekta, ki so vroči in bi lahko bili za ljudi nevarni, se po potrebi zavarujejo
    pred dotiki.
    (6) Objekti morajo biti varni pred električnim udarom, čezmernim
    elektromagnetnim vplivom, vžigom možne eksplozivne atmosfere, čezmernim segrevanjem
    inštalacijskih elementov in elektroenergetskih sistemov, električnimi kratkimi stiki in preskoki,
    pod- in prenapetostnimi vplivi ter drugimi nevarnostmi.
    (7) Objekti morajo biti opremljeni s sistemom zaščite pred strelo tako, da odvede
    atmosfersko razelektrenje v zemljo, pri čemer ne povzroča nevarnosti za požar, da omeji
    okvare sistemov in naprav ter zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno
    izenačitvijo potenciala.
15. člen
    (zaščita pred hrupom)
    (1) Raven hrupa v objektih ne sme ogrožati zdravja ljudi. Zagotovljene morajo biti
    primerne razmere za delo, druge dejavnosti in počitek. Upoštevajo se zunanji hrup, hrup, ki
    prihaja iz drugih prostorov, hrup obratovalne opreme in odmevni hrup.
    (2) Ob predvideni uporabi objekta mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v
    okolju ne smejo biti presežene.
16. člen
    (varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije)
    (1) Objekti morajo zaradi varčevanja z energijo in ohranjanja toplote ter čim večje
    rabe obnovljivih virov energije zagotavljati učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov
    energije na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove
    19 / 77
    kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah ter drugih tehničnih sistemov,
    povezanih s sistemi stavbe. Čim večji del energije za delovanje sistemov v stavbi mora biti
    zagotovljen iz obnovljivih virov energije.
    (2) Objekt mora biti ustrezno orientiran in zasnovan z ugodnim razmerjem med
    površino toplotnega ovoja stavbe in njegovo kondicionirano prostornino. Prostori morajo biti
    energijsko optimalno razporejeni. Z materiali in elementi konstrukcije ter celotno zunanjo
    površino objekta mora biti omogočeno učinkovito upravljanje energijskih tokov.
    (3) Sistem ogrevanja mora ob najmanjših toplotnih izgubah zagotoviti ustrezno
    raven notranjega toplotnega ugodja.
    (4) S pasivnimi gradbenimi elementi je treba zagotoviti, da se v času sončnega
    obsevanja in hkratnih visokih zunanjih temperaturah zraka prostori v objektu zaradi
    sončnega obsevanja ne pregrejejo. Če s temi rešitvami v objektu ni mogoče zagotoviti
    predpisanega toplotnega ugodja, se uporabijo sistemi intenzivnega nočnega hlajenja
    oziroma prezračevanja prostorov in druge alternativne rešitve. Če z uporabo teh pristopov ni
    mogoče zagotoviti predpisanega toplotnega ugodja, se uporabi sistem za hlajenje stavbe.
    (5) Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče doseči predpisane
    kakovosti zraka, se uporabi sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora
    omogočati učinkovito vračanje toplote zraka.
    (6) Topla voda se praviloma zagotavlja centralno, z uporabo obnovljivih virov
    energije. Če to ni mogoče, se energijska učinkovitost tega sistema zagotovi z energijsko
    učinkovitimi generatorji in hranilniki tople vode, energijsko učinkovitim razvodom, zmanjšanim
    pretokom in regulacijo sistema.
    (7) Učinkovita raba energije za razsvetljavo se zagotavlja z naravno osvetlitvijo.
    Če to ni mogoče, se uporabijo energijsko učinkovita svetila in pripadajoči elementi ter
    ustrezna regulacija.
17. člen
    (univerzalna graditev in uporaba objekta)
    (1) Univerzalna graditev in uporaba objektov vključuje:

• graditev in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem in
• graditev prilagodljivih objektov.
  (2) Graditev in uporaba objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo
  morebitno trajno ali začasno oviranost, pomeni projektiranje, gradnjo in uporabo objektov na
  način, ki omogoča neoviran dostop do objektov in njihovo uporabo. Dostopi, prehodi,
  povezovalne poti, vrata ter vertikalne povezave (stopnice, klančine, osebna dvigala in druge
  mehanske dvižne naprave) morajo ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi
  omogočati samostojno uporabo, opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za
  nemoteno gibanje, komunikacijo in orientacijo. Število parkirnih mest za invalide v bližini
  glavnega vhoda mora biti zadostno, če prostorske možnosti to omogočajo, pa morajo biti
  zagotovljena tudi parkirna mesta za uporabnike z otroškimi vozički.
  (3) Graditev prilagodljivih objektov pomeni projektiranje in gradnjo na način, ki ne
  posega v izpolnjevanje drugih bistvenih zahtev in brez nesorazmernih stroškov omogoča
  prilagoditev objekta trajni ali začasni funkcionalni oviranosti uporabnikov.
  20 / 77
  (4) Na način iz drugega odstavka tega člena morajo biti projektirani, grajeni in se
  uporabljati:
• objekti v javni rabi ali deli objektov, ki so v javni rabi in
• najmanj eno stanovanje na vsakih deset stanovanj in skupni deli večstanovanjskih stavb
  z deset in več stanovanji.
  (5) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zahtev iz drugega odstavka tega
  člena ni treba izpolnjevati objektom na težko dostopnih krajih. Pri hotelskih in podobnih
  gostinskih stavbah ter drugih gostinskih stavbah za kratkotrajno nastanitev pa mora te
  zahteve izpolnjevati vsaj ena nastavitvena enota v stavbi z desetimi in več nastanitvenimi
  enotami, oziroma na vsakih dodatnih deset nastanitvenih enot vsaj ena nastavitvena enota.
  (6) Na način iz tretjega odstavka tega člena morajo biti projektirane in grajene
  stavbe, ki niso navedene v četrtem odstavku tega člena, razen industrijskih stavb in skladišč
  ter nestanovanjskih kmetijskih stavb.
  (7) Občine lahko v dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami
  sprejmejo smernice za zagotavljanje dostopnosti, s katerimi določijo stopnjo prilagojenosti
  zunanjih javnih površin, ne glede na zahteve o opremljenosti javnih površin določenih s tem
  zakonom.
  (8) Za zagotavljanje univerzalne graditve in uporabe objektov, ki so že zgrajeni,
  lahko država ali lokalna skupnost za ta namen prispeva javna sredstva, kadar to presega
  finančne zmožnosti lastnika ali uporabnika objekta.

1. člen
   (trajnostna raba naravnih virov)
   Objekti morajo biti projektirani, grajeni, vzdrževani in odstranjeni tako, da je raba
   naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem:

• ponovna uporaba ali možnost recikliranja objektov, njihovih delov in gradbenega
  materiala po odstranitvi;
• dolga življenjska doba objektov in
• uporaba okoljsko sprejemljivih surovin in sekundarnih materialov v objektih.

1. člen
   (podrobnejša določitev bistvenih in drugih zahtev)
   (1) Bistvene zahteve podrobneje določi minister.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek bistvene in druge zahteve, razen bistvene
   zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti, ki se nanašajo na posebne vrste objektov ali
   dele bistvenih zahtev, določijo pristojni ministri, v katerih delovno področje spadajo takšne
   vrste takšnih objektov ali bistvene zahteve, in sicer v soglasju z ministrom.
   (3) Predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko sklicujejo na
   standarde ali tehnične smernice oziroma določijo, da velja domneva skladnosti z zahtevami
   predpisa, če ustreza zahtevam v njem navedenih standardov ali tehničnih smernic (v
   nadaljevanju; priporočena metoda). V primeru neuporabe priporočene metode je obvezen
   pregled projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, kot to določa 29.a člen tega zakona.
   (4) Če je v predpisih iz prvega in drugega odstavka tega člena določena domneva
   skladnosti iz prejšnjega odstavka, se s temi predpisi opredelijo tudi metode in postopek, v
   katerem se dokaže, da projekt, v katerem je projektant uporabil rešitve zadnjega stanja
   21 / 77
   gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo zanesljivosti kot projekt, pripravljen z
   uporabo tehničnih smernic in obveznih ali priporočenih standardov.
   (5) Druge zahteve podrobneje določi minister, v čigar delovno področje spada
   vrsta objektov ali te zahteve.
2. člen
   (standardizirani popisi del, materialov in opreme)
   (1) Standardizirani popisi del, materialov in opreme v gradbeništvu določajo načine
   izvedbe, pravila za računanje količin, pravila za obračun opravljenih del, materialov in
   opreme ter druge ukrepe, ki omogočajo kakovostno in stroškovno učinkovito graditev ter jih
   je treba upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije.
   (2) Standardizirane popise del, materialov in opreme v gradbeništvu, v soglasju z
   ministrom predpiše IZS s splošnim aktom, ki ga objavi na svoji spletni strani.
3. člen
   (tehnične smernice)
   (1) S tehničnimi smernicami za graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: tehnične
   smernice) se za določene vrste objektov natančno opredelijo:

• priporočene tehnične rešitve, s katerimi se doseže izpolnjevanje bistvenih zahtev za
  projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov,
• izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati,
  in način njihove vgradnje.
  (2) S tehničnimi smernicami se za določene vrste objektov natančno opredelijo
  tudi priporočene tehnične rešitve, ki se nanašajo na izpolnjevanje drugih zahtev.
  (3) Tehnične smernice iz prvega odstavka tega člena objavi minister na spletnih
  straneh ministrstva.
  (4) Ne glede na prejšnji odstavek tehnične smernice, ki se nanašajo na graditev
  gradbenih inženirskih objektov, objavljajo pristojni ministri, v delovno področje katerih sodi
  posamezna vrsta gradbenega inženirskega objekta, po predhodnem soglasju ministra.
  (5) Tehnične smernice iz drugega odstavka tega člena objavljajo pristojni ministri,
  v katerih delovno področje sodijo druge zahteve, po predhodnem soglasju ministra.
  (6) Obliko tehničnih smernic predpiše minister.

1. člen
   (drugi normativni dokumenti)
   Drugi normativni dokumenti so dokumenti, ki določajo pravila, usmeritve ali
   značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate. Če predpis ne določa drugače, se drugi
   normativni dokumenti uporabijo v naslednjem vrstnem redu:
2. tehnična smernica za graditev (TSG) in tehnične smernice iz četrtega odstavka
   prejšnjega člena,
3. privzeti evropski standard (SIST EN),
4. izvirni slovenski standardizacijski dokument (SIST),
5. privzeti mednarodni standard (SIST ISO),
   22 / 77
6. privzeti tuj standard (na primer SIST DIN) in
7. druge javno dostopne tehnične specifikacije.
8. člen
   (zahteve za vgradnjo gradbenih proizvodov)
   V objekte se vgrajujejo gradbeni materiali in proizvodi, ki so bili dani na trg ali jim
   je bila omogočena dostopnost na trgu v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge
   proizvode, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode ter
   ugotavljanje skladnosti, in predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov. Uporabiti se
   smejo tudi materiali in proizvodi, ki so že bili uporabljeni in njihova ponovna uporaba ne
   predstavlja tveganj za uporabnike in okolje in po uporabi niso spremenjene bistvene zahteve
   za objekte. Vgrajeni morajo biti tako, da objekti lahko dosežejo namen iz 2. člena tega
   zakona, in sicer glede na:

• način vgradnje posameznih vrst gradbenih in drugih proizvodov,
• elemente objektov, v katere se gradbeni in drugi proizvodi z izbranimi lastnostmi lahko
  vgradijo,
• način dokazovanja primernosti vgradnje in
• druge zahteve, s katerimi se zagotovi, da vgrajeni materiali omogočajo izpolnjevanje
  bistvenih zahtev za objekte.
  Tretji del: PROJEKTIRANJE

1. člen
   (projektna dokumentacija)
   (1) Projektna dokumentacija je rezultat načrtovalskega procesa pri graditvi
   objektov in pomeni sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil,
   izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter
   tehnične značilnosti objekta.
   (2) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s pravili stroke in biti v
   slovenskem jeziku, razen posameznih vsebin in delov, ki se izdelujejo s pomočjo programske
   opreme za izračun in izris podatkov, pri čemer je treba te podatke reprezentativno povzeti in
   razložiti v slovenskem jeziku tako, da so razumljivi strokovnjaku, ki ne razume uporabljenega
   tujega jezika.
   (3) Projektna dokumentacija se izdela po načelu integralnega projektiranja, kjer so
   pri medsebojno usklajenem projektiranju objekta vključeni vsi strokovnjaki posamičnih strok,
   katerih strokovne rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta nujne za njegovo
   realizacijo v skladu s predpisi, pravili stroke, zadnjim stanjem tehnike in zahtevami
   investitorja.
   (4) Projektna dokumentacija ali njeni posamezni deli so namenjeni pridobitvi
   pogojev in mnenj, gradbenega dovoljenja za objekt, prijavi začetka gradnje in izvedbi
   gradnje, pridobitvi uporabnega dovoljenja in uporabi objekta ter njegovemu evidentiranju.
   (5) Projektno dokumentacijo izdela projektant.
   (6) Projektno dokumentacijo podpišeta projektant in vodja projekta, s čimer
   jamčita, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.
   23 / 77
   (7) V projektni dokumentaciji morajo biti navedeni tudi vsi drugi pooblaščeni
   arhitekti in pooblaščeni inženirji ter ostali sodelujoči strokovnjaki, ki so pri izdelavi projektne
   dokumentacije sodelovali.
   (8) Podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj in
   za prijave po tem zakonu, predpiše minister.
   (9) Če je s predpisom določena obveznost izvedbe projektnega natečaja, se
   projektni natečaj izvede po postopku, ki ga predpiše minister.
   (10) Pravila stroke, ki podrobneje določajo način izdelave projektne
   dokumentacije, v soglasju z ministrom predpišeta pristojni poklicni zbornici s splošnim aktom,
   ki ga objavita na svoji spletni strani.
   29.a člen
   (pregled dokumentacije pri neuporabi priporočene metode)
   (1) V primeru, da se pri projektiranju ne uporabi priporočene metode, mora biti
   izveden pregled projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Projektant imenuje izvajalca
   pregleda, ki deluje na področju, ki ga ureja predpis iz 24. člena zakona in ki ni sodeloval pri
   projektiranju obravnavanega objekta. Če projektant za izdelavo pregleda ne razpolaga s pri
   njem zaposlenimi pooblaščenimi inženirji ali arhitekti ali drugimi priznanimi strokovnjaki z
   ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom,
   ki takšne pooblaščene inženirje ali arhitekte ali druge priznane strokovnjake ima.
   (2) Predmet pregleda iz prejšnjega odstavka je izključno kontrola brezhibnosti in
   računske pravilnosti tistih sestavin projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, s katerimi se
   dokazuje, da predložena projektna dokumentacija za izvedbo gradnje izpolnjuje ustrezno
   bistveno zahtevo z najmanj enakovredno ravnjo, kot če bi bila uporabljena priporočena
   metoda.
   (3) Izjava izvajalca pregleda, da projektna dokumentacija za izvedbo gradnje
   zagotavlja bistveno zahtevo, ki je bila predmet pregleda, je priloga projektne dokumentacije
   za izvedbo gradnje.
2. člen
   (pridobivanje projektnih in drugih pogojev)
   (1) Investitor lahko pridobi pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev
   gradbenega dovoljenja, za izvajanje gradnje in uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu:
   projektni in drugi pogoji), ki jih mnenjedajalec določi v skladu s svojimi pristojnostmi.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek je pridobitev projektnih in drugih pogojev
   obvezna, če to določa poseben predpis.
   (3) Zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev mora vsebovati podatke,
   določene v predpisu iz osmega odstavka prejšnjega člena.
   (4) Mnenjedajalec izda projektne in druge pogoje v 15 dneh od prejema zahteve
   za izdajo projektnih in drugih pogojev, razen če je v posebnem zakonu določen daljši rok,
   vendar ne več kot 60 dni od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev.
   (5) Projektni pogoji morajo biti strokovno in pravno utemeljeni ter obrazloženi in
   morajo vključevati tudi podatke ter morebitne predloge in rešitve oziroma pogoje za izvedbo
   24 / 77
   gradnje. Če projektni pogoji niso obrazloženi, lahko projektant zahteva njihovo
   obrazložitev.(6) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev
   ugotovi, da je nameravana gradnja sprejemljiva ter da projektni in drugi pogoji niso potrebni,
   se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja,
   mnenjedajalec pa da mnenje, da se strinja z nameravano gradnjo.
   (7) Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev
   ugotovi, da nameravana gradnja po predpisih iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča,
   se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja,
   mnenjedajalec pa da mnenje, da se ne strinja z nameravano gradnjo.
   (8) Projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
3. člen
   (pridobivanje mnenj)
   (1) Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi
   mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
   (2) Mnenje se pridobi, če je nameravana gradnja takšna, da je zanjo v skladu s
   predpisi treba pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca ali če se gradnja nahaja v
   varovalnem pasu infrastrukture.
   (3) Občina, na katere območju se nahaja nameravana gradnja, je mnenjedajalec
   glede skladnosti z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine. Na
   območju državnega prostorskega izvedbenega akta je mnenjedajalec glede skladnosti s
   prostorskimi izvedbenimi akti ministrstvo, pristojno za prostor, razen če gre za objekte, za
   katere gradbeno dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za prostor. V tem primeru se mnenje
   ministrstva, pristojnega za prostor, ne pridobi, ampak se o tem odloči v postopku izdaje
   gradbenega dovoljenja. Če je uporaba občinskih prostorskih izvedbenih aktov na podlagi
   zakona, ki ureja urejanje prostora, izključena, mora to občina ugotoviti in navesti v svojem
   mnenju.
   (4) Občina, na katere območju se nahaja nameravana gradnja, je mnenjedajalec
   glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v
   okvir obvezne občinske gospodarske javne službe
   (5) V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za
   pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz njegove pristojnosti. Mnenje mora jasno
   izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo in
   mora vključevati podatke in morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje.
   (6) Zahteva za izdajo mnenja mora vsebovati podatke, določene v predpisu iz osmega
   odstavka 29. člena tega zakona.
   (7) Mnenjedajalec mora mnenje izdati v 15 dneh od prejema popolne zahteve za
   izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za
   izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev v osmih dneh od prejema zahteve, sicer se
   šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
   (8) Če mnenjedajalec ugotovi, da dokumentacija za pridobitev gradbenega
   dovoljenja ni izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti, izda odločbo, da se ne
   strinja z nameravano gradnjo. Zoper to odločbo je možna pritožba v osmih dneh. Do
   pravnomočne odločitve tega vprašanja investitor ne sme vložiti zahteve za pridobitev
   gradbenega dovoljenja, razen če se odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do vložitve
   25 / 77
   tožbe v upravnem sporu. Če je odločba mnenjedajalca, da se ne strinja z nameravano
   gradnjo, pridobljena po začetku postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se postopek prekine
   do pravnomočne rešitve tega vprašanja.
   (9) Če v posameznem zakonu ni določeno drugače, se za mnenje v skladu s tem
   zakonom šteje tudi mnenje upravljavca vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma
   vročevoda, voda namenjenega elektronskim komunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim
   razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega
   pomena, če se gradnja nahaja v 3 metrskem varovalnem pasu takšnih vodov, merjeno na
   vsako stran od osi voda ali roba objekta, pod pogojem, da so ti vodi evidentirani v katastru
   gospodarske javne infrastrukture.
   (10) Če ima mnenje določen čas veljavnosti, ne glede na določbe predpisov ta
   preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za
   izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, velja čas veljavnosti, naveden v mnenju.
4. člen
   (stroški projektnih in drugih pogojev ter mnenj)
   Mnenjedajalci za pripravo in izdajo projektnih ter drugih pogojev in mnenj niso
   upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.
   Četrti del: POSTOPKOVNE DOLOČBE
   I. poglavje: Informacije o pogojih za izvajanje gradnje
5. člen
   (informacije o pogojih za izvajanje gradnje)
   (1) Pristojni organi morajo investitorju pomagati in svetovati v zadevah, ki se
   nanašajo na upravne postopke, predpisane s tem zakonom, in dati osnovne informacije o
   postopkih, potrebnih za izvedbo nameravane gradnje, informacije glede veljavnega
   prostorskega izvedbenega akta, informacije o potrebnih mnenjih, dokumentaciji za pridobitev
   dovoljenj in druge osnovne podatke, potrebne za pripravo dokumentacije in pridobitev
   dovoljenj.
   (2) Dajanje informacij in svetovanje po določbah tega člena ni upravni postopek,
   ne vpliva na nastanek pravic ali obveznosti in organi zanje odškodninsko ne odgovarjajo.
   II. poglavje: Postopek izdaje gradbenega dovoljenja
6. člen
   (zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja)
   (1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor na obrazcu.
   (2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja se priložijo:
7. dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja s podatki, določenimi v predpisu iz
   osmega odstavka 29. člena tega zakona,
   26 / 77
8. mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če se nameravana gradnja nahaja na območju
   prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja
   prostora dali pozitivno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku
   izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno,
9. dokazila o pravici graditi, če investitor v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge
   stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja:

• notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško
  knjigo,
• sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del,
• sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v
  lasti njegovega ustanovitelja, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor
  zakoniti upravljavec,
• koncesijska pogodba za zemljišča, kjer je koncedent lastnik teh zemljišč, ali
• drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del.
  (3) Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se izvaja v
  cestnem telesu javne ceste, skupaj s priključki, se ne glede na določbe tega člena za
  dokazilo iz 3. točke prejšnjega odstavka šteje soglasje upravljavca javne ceste za izvedbo
  gradnje v cestnem telesu.
  (4) Na nepremičninah, na katerih so predvidene začasne ureditve za potrebe
  gradnje, se za dokazilo iz 3. točke drugega odstavka tega člena šteje tudi notarsko overjena
  pogodba o pridobitvi obligacijske pravice, ki omogoča takšno ureditev na tuji nepremičnini.
  (5) Šteje se, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, če so
  priloženi dokumenti iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
  (6) Obrazec iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

1. člen
   (stranke)
   (1) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je investitor.
   (2) Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so lahko:

• lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet
  izdaje gradbenega dovoljenja;
• lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če
  pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
• druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in
  po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino,
  pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo
  zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in
  sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope
  in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v
  lasti stranskega udeleženca, in
• druge osebe, če tako določa zakon.

1. člen
   (seznanitev z začetkom postopka)
   27 / 77
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve osebe iz drugega odstavka
   prejšnjega člena, ki so ji znane na podlagi uradnih evidenc, seznani o začetku postopka in jih
   povabi k udeležbi.
   (2) Če so osebe iz prejšnjega odstavka etažni lastniki, se vabilo k udeležbi pošlje
   tudi upravniku stavbe, če ima stavba upravnika in je to mogoče ugotoviti iz javno dostopnih
   uradnih evidenc. V tem primeru mora upravnik vabilo k udeležbi namestiti na oglasni deski ali
   na drugem vidnem mestu ob glavnem vhodu v stavbo.
   (3) Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, vabilo k
   udeležbi namestiti na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet
   zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
2. člen
   (priglasitev udeležbe)
   (1) Vabljena oseba mora priglasiti svojo udeležbo v postopku v roku, določenem v
   vabilu k udeležbi, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 30 dni. Če je v določenem
   roku ne priglasi, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se ne more vključiti v
   postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter nima pravice do pritožbe.
   (2) Če je zahteva za udeležbo v postopku vložena zunaj roka iz prejšnjega
   odstavka, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve ne zadrži njegove
   izvršitve.
   (3) Oseba, ki priglasi udeležbo v postopku, mora ob priglasitvi pojasniti razloge za
   udeležbo, lahko pa navede tudi razloge, zaradi katerih nasprotuje nameravani gradnji, ali pa
   navede, da se strinja z nameravano gradnjo.
   (4) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da oseba, ki je
   priglasila udeležbo v postopek, ne izpolnjuje pogojev za status stranskega udeleženca ali v
   priglasitvi ni ravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, izda sklep, s katerim zavrne osebi vstop
   v postopek. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
3. člen
   (izjave strank)
   (1) Investitor lahko predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano
   gradnjo kadarkoli do izdaje gradbenega dovoljenja. Stranka se mora v izjavi izrecno
   sklicevati na dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, z navedbo številke in datuma
   njene izdelave.
   (2) Izjava upravnika ne more nadomestiti izjave posameznih etažnih lastnikov.
   (3) Šteje se, da je stranka z nameravano gradnjo seznanjena in da se z njo strinja,
   če je investitor z njo sklenil pisno pogodbo, s katero je na njeni nepremičnini pridobil
   lastninsko ali kakšno drugo stvarno pravico, ki mu omogoča izvajanje gradnje.
   (4) V primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena se stranka ne vključuje v
   postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se ji gradbeno dovoljenje samo vroči.
   (5) Stranka, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nasprotuje
   nameravani gradnji, mora za trditve v izjavi predložiti dokaze.
   28 / 77
4. člen
   (mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)
   (1) Če je za pridobitev gradbenega dovoljenja predpisana pridobitev mnenja
   pristojnega mnenjedajalca, mora biti to predloženo pristojnemu upravnemu organu za
   gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
   (2) Če investitor dokaže, da mnenje ni bilo izdano v roku iz šestega odstavka 31.
   člena tega zakona, pristojni upravni organ za gradbene zadeve v petih dneh od popolne
   vloge pozove mnenjedajalca, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če v tem
   roku mnenje ni izdano, ga pristojni upravni organ za gradbene zadeve pridobi od pristojnega
   organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali od izvedenca, ali odloči sam. Stroške izvedenca v
   celoti krije mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so
   potrebni za pripravo mnenja. Te podatke se lahko uporabi samo za potrebe priprave mnenja
   v konkretni zadevi.
   (3) V primeru neusklajenih, nejasnih mnenj ali mnenj, ki nimajo ustrezne pravne
   podlage, lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve razpiše ustno obravnavo z
   namenom uskladitve ali spremembe mnenj ali pridobi pisno dopolnitev mnenja. Če uskladitev
   ali sprememba mnenj ni dosežena, lahko po opravljenem ugotovitvenem postopku odloči
   sam ali odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali s
   pomočjo izvedenca.
   (4) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena je treba glede skladnosti s
   predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za presojo sprejemljivosti uporabiti metodologijo za
   presojo sprejemljivosti, določeno v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in se prepričati, da
   nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo
   celovitost in povezanost.
   (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena upravni organ s sklepom prekine
   postopek, če pristojni mnenjedajalec s področja voda obvesti, da mora za izdelavo mnenja
   prej izvesti postopek po 56. členu Zakona o vodah.
5. člen
   (ustna obravnava in ugotovitveni postopek)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve opravi ustno obravnavo, če so se v
   postopek priglasili stranski udeleženci, če to lahko pripomore k pospešitvi in poenostavitvi
   postopka ali če je treba opraviti ogled, zaslišati priče ali izvedence. V vabilu na ustno
   obravnavo upravni organ navede način vpogleda v dokumentacijo.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek se ustna obravnava ne opravi, če so vsi stranski
   udeleženci podali izjave, da se z nameravano gradnjo strinjajo in so pridobljena vsa potrebna
   mnenja, iz katerih izhaja, da je nameravana gradnja skladna s predpisi iz njihove pristojnosti.
   (3) Stranski udeleženec, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve
   do ustne obravnave predložiti dokaze, na kar jo mora upravni organ opozoriti v vabilu na
   ustno obravnavo.
   (4) Na ustno obravnavo se lahko vabi tudi projektanta in mnenjedajalce, ki so
   podali mnenje o nameravani gradnji.
   29 / 77
   (5) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve se mora v ugotovitvenem postopku
   izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt, prepričati o dejanskem
   stanju, ki je na terenu.
6. člen
   (dopolnjevanje zahteve v ugotovitvenem postopku)
   (1) Če iz vsebine popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče
   ugotoviti, ali nameravana gradnja izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, mora
   investitor na zahtevo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve predložiti dodatna
   dokazila v roku, ki ga določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. V zahtevi za
   dopolnitev navede vse potrebne dopolnitve, ki se nanašajo na celotno predloženo
   dokumentacijo in dejansko stanje.
   (2) Na predlog investitorja se rok za dopolnitev zahteve iz prejšnjega odstavka
   lahko podaljša. Če zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v roku ni dopolnjena, se šteje,
   da je bila umaknjena.
   (3) Če se med postopkom dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja
   spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, mora
   pristojni upravni organ za gradbene zadeve s spremembo seznaniti mnenjedajalce ali
   stranske udeležence in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja ali izjave v delu, v katerem
   se je projektna rešitev spremenila.
7. člen
   (pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če:
8. sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja
   projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne
   zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave
   dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega
   zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih
   objektih in spremembi namembnosti,
9. so k nameravani gradnji pridobljena pozitivna mnenja ali če v skladu z drugim in tretjim
   odstavkom 40. člena tega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi,
   ki so podlaga za izdajo mnenj,
10. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali pogodbe o priključitvi ali
    pogodbe o opremljanju, ki jo določajo predpisi s področja urejanja prostora, izhaja, da bo
    zagotovljena minimalna komunalna oskrba,
11. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij,
    njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno
    dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje
    narave,
12. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje
    pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico
    izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena
    tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis stvarne pravice v
    zemljiško knjigo, in
13. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega
    zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno
    njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti
    kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
    30 / 77
    (2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora biti pri gradnji, ki se nanaša na
    obstoječi objekt, na katerem se namerava izvajati gradnja, izpolnjen pogoj, da obstoječi
    objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja, razen če gre za objekt, zgrajen pred 31.
    decembrom 1967.
    (3) Ne glede na prejšnji odstavek se gradbeno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša
    na obstoječi objekt, ki je nelegalen, lahko izda, če se postopek izdaje gradbenega dovoljenja
    združi z izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječi objekt ali izdajo odločbe iz V. poglavja
    devetega dela tega zakona in se obstoječi objekt v tem postopku legalizira.
    (4) Če gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ali nadomestno
    gradnjo objekta, poškodovanega v naravni ali drugi nesreči na način, da se vzpostavi
    prejšnje stanje (enaka lega objekta, gabariti, namembnost in nespremenjena zunanjost
    objekta), pa ne gre za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, se v postopku
    izdaje gradbenega dovoljenja pogoji iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne preverjajo.
    Prejšnji stavek se ne uporablja, če je predmet gradbenega dovoljenja objekt z vplivi na okolje
    ali objekt, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo
    ohranjanje narave.
14. člen
    (gradbeno dovoljenje za del objekta)
    (1) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za del objekta, se
    lahko izda gradbeno dovoljenje za posamezni del objekta, ki pomeni funkcionalno celoto.
    (2) Gradbeno dovoljenje se lahko izda tudi za del objekta, ki ne pomeni
    funkcionalne celote, kadar gre za gradnjo linijskih gradbenih inženirskih objektov.
    (3) Gradbeno dovoljenje za večnamenske stavbe se lahko izda na podlagi
    določitve pretežne namenske rabe objekta in podrobnega namena, določenega s
    podrazredom po klasifikaciji vrst objektov, za najmanj 75 % površine posameznih delov,
    vendar z določitvijo zgolj podrobnega namena, določenega s skupino po klasifikaciji vrst
    objektov za druge posamezne dele objekta, če v času izdaje gradbenega dovoljenja
    podroben namen posameznih delov objekta še ni znan (pridržek namembnosti). Po izdaji
    gradbenega dovoljenja za celoten objekt in določitvi namena posameznega dela objekta je
    treba za posamezni del objekta s pridržkom namembnosti pridobiti dopolnilno gradbeno
    dovoljenje za opredelitev podrobne namembnosti.
    (4) Če se izdaja gradbeno dovoljenje v skladu z drugim odstavkom tega člena in je
    za objekt kot celoto potrebna presoja sprejemljivosti v skladu s predpisi s področja
    ohranjanja narave in ta še ni bila opravljena, se presoja sprejemljivosti opravi za celoten
    objekt.
15. člen
    (vsebina gradbenega dovoljenja)
    (1) Izrek gradbenega dovoljenja mora poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja
    splošni upravni postopek, predpisane za odločbo, vsebovati tudi:
16. osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež investitorja,
17. opis gradnje, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko
    številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst
    objektov,
    31 / 77
18. navedbo parcelnih številk za zemljiške parcele, na katerih se bo izvedla nameravana
    gradnja, in določitev gradbene parcele, če je to določeno s predpisi o urejanju prostora,
19. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež
    projektanta,
20. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta,
21. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedba mnenjedajalcev,
22. veljavnost gradbenega dovoljenja,
23. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic na naravo, če gre za objekt,
    za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja
    sprejemljivosti,
24. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na
    naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno,
25. navedbo, da se z dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja razveljavi predodločba,
    ki je bila izdana investitorju.
    (2) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavni del
    gradbenega dovoljenja.
26. člen
    (rok za izdajo in vročitev odločbe)
    (1) Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je dva
    meseca od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če je potrebno
    usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja v skladu s 40. členom tega zakona. V
    tem primeru je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo
    gradbenega dovoljenja.
    (2) Strankam, razen investitorju, se vroči odločba brez sestavnih delov iz drugega
    odstavka prejšnjega člena.
    (3) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena se seznanijo mnenjedajalci, gradbena
    in druge pristojne inšpekcije.
27. člen
    (pravna sredstva)
    (1) Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda upravna
    enota, je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve. Ne glede na zakon, ki ureja
    upravno takso, znaša taksa za pritožbo 0,1% investicijske vrednosti objekta, vendar največ
    1000 eurov. Zoper odločbo, ki jo izda ministrstvo, ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen
    upravni spor. Stranke se lahko odpovejo pravici do upravnega spora.
    (2) Obnova postopka se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga,
    ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost
    udeležbe v postopku, dovoli le, če bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne
    odločitve. Po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove
    postopka iz razloga iz prejšnjega stavka.
    (3) Če je objekt zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja vsaj do
    faze izvedenih grobih gradbenih del in bi razveljavitev ali odprava gradbenega dovoljenja
    nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta, se v postopku
    obnove gradbenega dovoljenja ali v postopku odprave ali razveljavitve po nadzorstveni
    pravici ugotovi le nezakonitost gradbenega dovoljenja. Poseg v pridobljene pravice ali pravne
    32 / 77
    koristi lastnika objekta je nesorazmeren, kadar je teža posega v pravice in pravne koristi
    lastnika objekta močnejša od javnega interesa preprečevanja ali odvračanja neposredne
    nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali neposredne nevarnosti za dele okolja v skladu s
    predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Zaradi ugotovitve nezakonitosti gradbenega dovoljenja ni
    mogoča uvedba inšpekcijskega postopka.
    (4) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je bilo gradbeno dovoljenje
    izdano za objekt, za katerega je po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, treba opraviti
    presojo sprejemljivosti.
    (5) V primeru odprave gradbenega dovoljenja se odpravi tudi uporabno dovoljenje.
    (6) Upravne spore zoper odločbe, izdane v postopkih, za katere je po določbah
    tega zakona pristojno ministrstvo, ali za objekte, ki se financirajo iz Kohezijskega sklada ali iz
    Evropskega sklada za regionalni razvoj, rešuje sodišče prednostno.
28. člen
    (veljavnost gradbenega dovoljenja)
    (1) Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži prijave začetka
    gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti, v primeru spremembe namembnosti pa, če
    investitor ne izvede spremembe namembnosti v petih letih od njegove pravnomočnosti.
    (2) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je
    nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, spremeni pravno ali dejansko stanje, te
    spremembe oziroma dopolnitve ne vplivajo na veljavnost gradbenega dovoljenja.
    (3) Dokončno gradbeno dovoljenje se lahko razveljavi tudi na podlagi zahteve
    investitorja.
    III. poglavje: Skrajšani ugotovitveni postopek izdaje gradbenega dovoljenja
29. člen
    (skrajšani ugotovitveni postopek izdaje gradbenega dovoljenja)
    Izdaja gradbenega dovoljenja se lahko vodi po skrajšanem ugotovitvenem
    postopku, če investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži:

• dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki sta jo podpisala projektant in
  vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne
  zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave
  dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega
  zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih
  objektih in spremembi namembnosti;
• dokazilo o vpisu stvarne pravice na zemljišču ali dokazilo iz 3. točke drugega odstavka,
  tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, če v zemljiški knjigi ni vpisan kot
  lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, z
  dokazilom o vložitvi predloga za vpis te pravice v zemljiško knjigo;
• mnenja, iz katerih izhaja, da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za
  izdajo mnenj, razen če je nameravana gradnja na območju občinskega podrobnega
  prostorskega načrta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali
  pozitivno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje
  gradbenega dovoljenja ni potrebno;
  33 / 77
• pisne izjave stranskih udeležencev iz drugega odstavka 36. člena tega zakona, da se
  strinjajo z nameravano gradnjo in se sklicujejo na dokumentacijo za pridobitev
  gradbenega dovoljenja, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja;
• dokazilo o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92.
  členu tega zakona, ali da je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo,
  če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in o plačilu odškodnine zaradi
  spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska
  zemljišča;
• dokazilo o plačanem komunalnem prispevku oziroma o tem, da so na drug zakonit način
  izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.
  IV. poglavje: Postopek izdaje integralnega dovoljenja

1. člen
   (splošne zahteve)
   (1) Za gradnjo objekta z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev
   gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje
   vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita in vodita po postopku,
   določenem v tem poglavju (integralni postopek), razen če ta zakon ne določa drugače. V
   integralnem postopku se izda integralno dovoljenje, ki vsebuje odločitev o izpolnjevanju
   pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in odločitev, da nameravana gradnja nima
   pomembnih škodljivih vplivov na okolje.
   (2) V integralnem postopku se ne uporabljajo:

• sedmi odstavek 31. člena tega zakona, za nevladne organizacije drugi stavek prvega
  odstavka 38. člena tega zakona,
• za nevladne organizacije drugi stavek drugega odstavka in tretji odstavek 47. člena tega
  zakona ter
  1. člen tega zakona.
     (3) Za presojo vplivov na okolje se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo
     varstvo okolja, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
     (4) Če se v okviru presoje vplivov na okolje izvede tudi presoja sprejemljivosti, se
     zanjo uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen če je s tem
     zakonom določeno drugače.
     (5) Če se v integralnem postopku zahteva izdaja integralnega dovoljenja za
     posamičen objekt, ki je funkcionalno in prostorsko povezan z drugimi nameravanimi ali že
     zgrajenimi objekti, ki se bodo gradili v časovnih razmikih, se v integralnem postopku na
     zahtevo investitorja lahko izvede presoja vplivov na okolje za vse funkcionalno povezane
     objekte.
     (6) Če se v integralnem postopku zahteva izdaja integralnega dovoljenja za del
     objekta, ki se bo gradil po delih oziroma v več etapah, se v integralnem postopku izvede
     presoja vplivov na okolje za celoten objekt.
     (7) Če se v integralnem postopku opravi presoja vplivov na okolje za vse
     funkcionalno in prostorsko povezane objekte iz petega odstavka tega člena ali za celoten
     objekt iz šestega odstavka tega člena, se izdaja nadaljnjih integralnih dovoljenj izvede v
     skladu z II. poglavjem četrtega dela zakona, brez ponovne presoje vplivov na okolje, pod
     pogoji da:
     34 / 77
• je zahteva vložena v štirih letih od pravnomočnosti integralnega dovoljenja, v katerem je
  bila opravljena presoja vplivov na okolje, ki vključuje tudi nameravano gradnjo,
• je nameravana gradnja skladna s pogoji, kot so določeni v že izdanem integralnem
  dovoljenju,
• so izpolnjeni pogoji iz 43. člena zakona.
  (8) Gradbeno dovoljenje za objekt iz prvega odstavka tega člena, ki ni izdano v
  skladu z določbami tega poglavja ali ga je izdal stvarno nepristojen organ, je nično.

1. člen
   (zahteva za izdajo integralnega dovoljenja)
   (1) Integralni postopek se začne na zahtevo investitorja.
   (2) Zahtevi za izdajo integralnega dovoljenja mora biti poleg dokumentacije iz 35.
   člena tega zakona, razen predpisanih mnenj mnenjedajalcev, priloženo tudi poročilo o vplivih
   na okolje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.
   (3) Dokumentacija iz 35. člena tega zakona in poročilo o vplivih na okolje morata
   biti med seboj usklajena.
2. člen
   (pridobivanje mnenj)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve pošlje zahtevo iz prejšnjega člena
   mnenjedajalcem, ki morajo v 30 dneh od prejema dokumentacije poslati pisno mnenje o
   sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njihove pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati
   stališča mnenjedajalca, ki mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo in mora
   vključevati tudi morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje in uporabo
   objekta. Če mnenje ni obrazloženo, lahko organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
   zahteva njegovo obrazložitev.
   (2) Če mnenje pristojnega mnenjedajalca ni izdano v roku, ga pristojni upravni
   organ za gradbene zadeve pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali
   od izvedenca glede skladnosti s predpisi s področja mnenjedajalca, pri čemer stroške
   izvedenca v celoti krije mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse
   podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja. Te podatke se lahko uporabi samo za potrebe
   priprave mnenja v konkretni zadevi.(3) Na zahtevo mnenjedajalca se rok iz prejšnjega
   odstavka lahko podaljša za največ 15 dni.
   (4) Pridobivanje mnenj koordinira pristojni upravni organ za gradbene zadeve.
3. člen
   (prevlada javne koristi)
   (1) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve po pridobitvi mnenj iz
   prejšnjega člena skladno s predpisano metodologijo za presojo sprejemljivosti ugotovi, da je
   gradnja objekta neugodno ocenjena, o tem obvesti investitorja. Ta lahko najpozneje v 90
   dneh po vročitvi obvestila predlaga uvedbo postopka prevlade druge javne koristi nad javno
   koristjo ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: prevlada javne koristi).
   (2) Ne glede na določbo prejšnjega člena in predpise, ki urejajo ohranjanje
   narave, lahko investitor poda predlog uvedbe postopka prevlade javne koristi hkrati ob
   35 / 77
   vložitvi zahteve za pridobitev integralnega dovoljenja, če je poseg v poročilu o vplivih na
   okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen.
   (3) Predlog uvedbe postopka prevlade mora vsebovati vsa gradiva in dokazila, kot
   to določajo predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Predlog se poda na ministrstvo, pristojno
   za ohranjanje narave, ki v 14 dneh preveri, ali je gradivo popolno, drugače pa zahteva
   njegovo dopolnitev.
   (4) Če je predlog za prevlado javne koristi podan med postopkom izdaje
   integralnega dovoljenja, upravni organ za gradbene zadeve prekine postopek do rešitve
   predhodnega vprašanja prevlade javne koristi. V primeru iz drugega odstavka tega člena
   upravni organ za gradbene zadeve prekine postopek po pridobitvi mnenj iz 52. člena tega
   zakona.
   (5) O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za
   ohranjanje narave, pod pogoji in po postopku, kot to določajo predpisi, ki urejajo ohranjanje
   narave, razen če ta zakon določa drugače. Odločitev vlade o prevladi je zavezujoča za vse
   organe in nadaljnje upravne postopke.
4. člen
   (stranski udeleženci v integralnem postopku)
   (1) Stranski udeleženci v integralnem postopku so lahko poleg oseb iz drugega
   odstavka 36. člena tega zakona tudi:

• lastnik nepremičnine in oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem območju, prikazanem
  v poročilu o vplivih na okolje;
• druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev
  okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi;
• nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva
  okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali
  ohranjanje narave, poseben status in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena
  civilna iniciativa v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.(2) Nevladna
  organizacija je lahko stranski udeleženec v integralnem postopku pod naslednjimi pogoji:
  a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj
  50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče udeležen na
  zboru članov in redno plačuje članarino;
  b) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti zaposleni
  najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven
  izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave ali varstva
  okolja;
  c) če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti najmanj 10.000
  eurov premoženja.
  (3) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni v trenutku priglasitve
  udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, dokazila o izpolnjevanju pogojev pa
  priložena k zahtevi za vstop v postopek. V kolikor dokazila niso priložena, upravni organ
  zahtevo za vstop v postopek zavrže. Če nevladna organizacija ne izpolnjuje pogojev iz
  prejšnjega odstavka, upravni organ v 15 dneh od priglasitve udeležbe izda sklep o zavrnitvi
  vstopa te osebe v postopek. Tožba zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za vstop v
  postopek ne zadrži njegove izvršitve.
  (4) Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva pogoje izkaže s
  predložitvijo dokumentacije, iz katere izhaja udeležba posameznega člana na zboru članov,
  36 / 77
  evidenco plačanih članarin s priloženimi verodostojnimi listinami ali letnim poročilu, ki
  vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom, v katerih so razkriti
  prihodki iz članarin.
  (5) Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda pogoje izkaže s
  predložitvijo potrdila o vključitvi posameznika v obvezno zdravstveno in socialno
  zavarovanje in s predložitvijo kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno osebo.(6)
  Nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove pogoje izkaže s predložitvijo letnih
  poročil oziroma vseh računovodskih izkazov s pojasnili.
  (7) Civilna iniciativa je lahko stranski udeleženec v postopku, če zbere podpise
  200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana
  gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje. Seznam
  podpisnikov mora vključevati osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva,
  podpis in datum podpisa. Civilna iniciativa mora poleg seznama podpisnikov predložiti tudi
  stališče v zvezi z nameravano gradnjo in poročilom o vplivih na okolje, ki ga bo zastopala v
  postopku.
  (8) Civilna iniciativa postavi skupnega predstavnika. Če ga ne postavi, jo
  predstavlja prvopodpisana oseba s seznama iz prejšnjega odstavka. Posamezni podpisnik
  ne more zastopati ali predstavljati civilne iniciative ali samostojno opravljati dejanj v
  postopku. Pooblastilo oziroma dokazilo o imenovanju skupnega predstavnika se priloži
  seznamu podpisnikov. Civilna iniciativa v integralnem postopku skladnost nameravane
  gradnje s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, uveljavlja kot svojo pravno korist. Pristojni
  upravni organ za gradbene zadeve lahko za potrebe priznavanja civilne iniciative kot
  stranskega udeleženca pridobi podatke o podpisnikih iz drugega odstavka tega člena iz
  Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije. Tako pridobljeni podatki se lahko
  uporabijo samo za potrebe integralnega postopka, ki se vodi.

1. člen
   (sodelovanje javnosti in stranskih udeležencev)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v integralnem postopku po
   pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev zagotovi javni vpogled v zahtevo za izdajo
   integralnega dovoljenja in dokumentacijo, ki se nanaša na predmet izdaje integralnega
   dovoljenja, ter omogoči dajanje mnenj in pripomb v roku 30 dni, ki teče od dneva javne
   objave na spletnih straneh e-uprave.
   (2) Javna objava se mora izvesti v prostorskem informacijskem sistemu in z
   objavo na spletnih straneh e-uprave.
   (3) Javna objava vsebuje:

• navedbo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve,
• osebno ime ali naziv ter naslov ali sedež investitorja,
• podatke o tem, da se izdaja integralnega dovoljenja nanaša na objekt z vplivi na okolje,
• vsebino zahteve za izdajo integralnega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, skupaj z
  opisom in vrsto gradnje, ki je predmet izdaje integralnega dovoljenja,
• podatke o tem, kje in kdaj je omogočen vpogled v dokumentacijo,
• podatke o tem, kje, kdaj in kako se podajo pripombe na dokumentacijo,
• vabilo vsem, ki lahko pridobijo status stranskega udeleženca v integralnem postopku, da
  v roku 30 dni od objave priglasijo svojo udeležbo,
• podatke o sodelovanju države članice Evropske unije v primeru čezmejnih vplivov v
  skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, in
• možne odločitve ali osnutek odločitve, če ta obstaja.
  37 / 77
  (4) Priglasitev udeležbe v postopku s strani stranskih udeležencev se izvede v
  času javne objave iz prvega odstavka tega člena. V kolikor nevladna organizacija iz tretje
  alineje prvega odstavka 54. člena zakona zahteva udeležbo v postopku po izteku roka iz
  sedme alineje tretjega odstavka tega člena, mora v priglasitvi navesti tudi razloge za
  dosedanjo neudeležbo v postopku, sicer se šteje, da ne opravlja dejavnosti v javnem
  interesu.

1. člen
   (sodelovanje v primeru čezmejnih vplivov)
   Če je v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja, treba presojati čezmejne vplive
   na okolje v državi članici Evropske unije, se za sodelovanje v primeru čezmejnih vplivov
   smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja varstvo okolja.
2. člen
   (izdaja integralnega dovoljenja)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda integralno dovoljenje, če so
   izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 43. člena tega zakona in če nameravana
   gradnja nima pomembnih škodljivih vplivov na okolje.
   (2) Rok za izdajo integralnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka je pet mesecev
   od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj, javne
   razprave in pridobivanja mnenja v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v skladu s
   predpisom, ki ureja varstvo okolja.
   (3) Integralno dovoljenje poleg sestavin iz 45. člena tega zakona v izreku vsebuje
   tudi:

• ukrepe in pogoje za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo škodljivih vplivov na okolje v
  skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
• navedbo, da je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi odločitve vlade o prevladi javne
  koristi, navedbo izravnalnih ukrepov, usmeritev zanje in določitev pogojev njihove
  izvedbe in navedbo, da morajo biti pred prijavo začetka gradnje izpolnjeni pogoji za
  delovanje izravnalnih ukrepov,
• ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic za naravo, če je v skladu s
  predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti,
• omilitvene ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo škodljivih vplivov na naravo v
  skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave, če so potrebni, in
• ukrepe nadzora nad uporabo in nadzora po prenehanju uporabe objekta, če je to
  potrebno.
  (4) V primeru iz petega in šestega odstavka 50. člena zakona odločitev poleg
  sestavin iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi ugotovitev, da gradnja vseh funkcionalno
  povezanih objektov oziroma celotnega objekta nima pomembnih škodljivih vplivov na okolje
  ter navedbo s tem povezanih ukrepov in pogojev. Ugotovitev velja pet let od pravnomočnosti
  integralnega dovoljenja.
  (5) Če so v integralnem dovoljenju navedeni pogoji in ukrepi iz tretjega odstavka
  tega člena, mora obrazložitev vsebovati njihov opis in utemeljitev.
  (6) Z odločbo, s katero je bilo odločeno o zahtevi za izdajo integralnega dovoljenja,
  se seznanijo mnenjedajalci, gradbena inšpekcija, inšpekcija, pristojna za okolje ter druge
  38 / 77
  pristojne inšpekcije, in država, ki je sodelovala v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v
  skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
  (7) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v 15 dneh od dneva vročitve
  odločbe investitorju odločbo iz prejšnjega odstavka javno objavi v prostorskem
  informacijskem sistemu in na spletnih straneh e-uprave.
  (8) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavni del
  integralnega dovoljenja.

1. člen
   (pravno varstvo)
   (1) Nevladne organizacije iz prvega odstavka 54. člena tega zakona imajo ne
   glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot
   zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v
   postopku izdaje integralnega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Tožba se v tem
   primeru lahko vloži v roku 30 dni od objave odločbe na spletnih straneh e-uprave.
   (2) Nevladna organizacija, ki vloži tožbo iz prejšnjega odstavka, mora v času
   vložitve tožbe izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 54. člena tega zakona.
   (3) Sodišče lahko na zahtevo nevladne organizacije odloži izvršitev integralnega
   dovoljenja do izdaje pravnomočne odločbe, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za
   prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti. Za izdajo
   začasne odredbe se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja upravni spor.
   (4) V kolikor nevladna organizacija, ki vloži tožbo, ni bila predhodno udeležena v
   postopku izdaje integralnega dovoljenja, mora v tožbi pojasniti svoje razloge za neudeležbo v
   tem postopku.
2. člen
   (sprememba integralnega dovoljenja)
   (1) Zahteva za spremembo integralnega dovoljenja mora biti vložena v času
   veljavnosti integralnega dovoljenja.
   (2) Zahtevi se priloži sklep, ali je za nameravano spremembo treba izvesti presojo
   vplivov na okolje. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, sklepa ni treba
   predložiti, če iz zahteve jasno izhaja, da gre za spremembo, ki terja izvedbo presoje vplivov
   na okolje.
   Peti del: IZVAJANJE GRADNJE
3. člen
   (obveznost zakoličenja objekta)
   (1) Pred začetkom novogradnje zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen
   prizidave, je treba izvesti zakoličenje objekta v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje.
   (2) Zakoličenje objekta se izvaja kot geodetska storitev. Izvaja ga pooblaščeni
   inženir geodetske stroke v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
   39 / 77
   (3) O izvedenem zakoličenju objekta se sestavi zakoličbeni zapisnik, ki ga podpiše
   pooblaščeni inženir s področja geodezije, in ki vsebuje podatke o zakoličenih koordinatah,
   oseh, višinah in drugih zakoličenih točkah, podatke o gradbenem dovoljenju, na podlagi
   katerega je bila zakoličba izvedena, podatke o podjetju in pooblaščenem inženirju, ki je
   zakoličbo izvedel, in podatke o morebitnih odstopanjih iz drugega odstavka tega člena.
4. člen
   (obveznost izdelave dokumentacije za izvedbo gradnje)
   (1) Za gradnjo objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, in za
   odstranitev zahtevnega objekta, je obvezna izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje ni
   obvezna pri spremembi namembnosti in gradnji nezahtevnih objektov.
5. člen
   (obveznost imenovanja nadzornika)
   (1) Pred izvedbo gradnje objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, in
   pred odstranitvijo zahtevnega objekta, mora investitor imenovati nadzornika.
   (2) Ne glede na prejšnji odstavek imenovanje nadzornika ni obvezno za gradnjo
   nezahtevnega objekta, če jo izvaja izvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena tega zakona.
6. člen
   (prijava začetka gradnje)
   (1) Investitor mora pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve po
   dokončnosti oziroma pravnomočnosti gradbenega dovoljenja najmanj osem dni pred
   začetkom izvajanja gradnje objekta na predpisanem obrazcu prijaviti začetek gradnje. Prijavi
   se priložijo:

• zapisnik o zakoličenju iz 60. člena tega zakona;
• dokumentacija za izvedbo gradnje s podatki, določenimi v predpisu iz osmega odstavka

1. člena tega zakona, če se ta zahteva v skladu z 61. členom tega zakona, ki sta jo
   podpisala projektant in vodja projekta, pri čemer je njen sestavni del tudi njuna
   podpisana izjava, da so v dokumentaciji za izvedbo gradnje v celoti izpolnjene zahteve iz
2. člena tega zakona;

• dokazilo, da je plačan komunalni prispevek, oziroma so na drug zakonit način izpolnjene
  investitorjeve obveznosti v zvezi s komunalnim prispevkom,
• mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje
  izravnalnih ukrepov, če so bili v gradbenem dovoljenju zaradi prevlade druge javne
  koristi nad javno koristjo ohranjanja narave določeni izravnalni ukrepi, ki morajo biti
  izvedeni pred pričetkom gradnje,
• pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, če je to predpisano v skladu z zakonom, ki
  ureja varstvo okolja.
  (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko investitor pred prijavo začetka gradnje
  prijavi pripravljalna dela na gradbišču, pri čemer prijava pripravljalnih del vsebuje samo
  podatke, dokumentacijo in dokazila iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na ta dela. Če se
  prijava začetka gradnje nanaša na dela, ki so potrebna za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki se
  izvajajo neodvisno in predčasno od predmeta izdaje gradbenega dovoljenja, vlogi ni treba
  40 / 77
  priložiti mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za
  delovanje izravnalnih ukrepov.
  (3) Investitor mora pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve najmanj
  osem dni pred začetkom izvajanja gradnje iz drugega odstavka 5. člena tega zakona na
  predpisanem obrazcu prijaviti začetek gradnje. Prijavi se v primerih iz prve, pete in šeste
  alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona priložijo:
• pri manjši rekonstrukciji izjava pooblaščenega inženirja, da se z deli ne poslabšuje
  izpolnjevanje bistvenih zahtev;
• pri manjši rekonstrukciji, ki se izvaja na ovoju stavbe, poleg izjave iz prejšnje alineje tudi
  izjavo pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta, da dela niso v nasprotju s
  prostorskim izvedbenim aktom in določbami predpisov, ki urejajo prostor;
• pri delih na legalno zgrajenih objektih, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic
  naravnih in drugih nesreč in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje, izjava
  pooblaščenega inženirja, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo del;
• pri odstranitvi zahtevnega in manj zahtevnega objekta, ki se ne dotika objekta na tuji
  sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več, dokumentacija za
  odstranitev z izjavo projektanta in vodje projekta, kot je določeno v predpisu iz osmega
  odstavka 29. člena tega zakona, in načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom,
  ki ureja ravnanje odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
• pri odstranitvi objekta kulturne dediščine posnetek obstoječega stanja.
  (4) Če je izdano gradbeno dovoljenje za več objektov in se bo gradnja izvajala za
  posamičen objekt, ali če se bo gradnja objekta izvajala v več etapah, lahko investitor prijavi
  začetek gradnje posamičnega objekta ali posamezne etape.
  (5) V prijavi se navedejo podatki o nadzorniku. Nemudoma je treba prijaviti vsako
  spremembo v zvezi z nadzornikom.
  (6) V primeru spremembe dokumentacije za izvedbo gradnje zaradi dopustnih
  manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja je treba nemudoma prijavo dopolniti s
  spremenjeno dokumentacijo za izvedbo gradnje.
  (7) S prijavo začetka gradnje se seznanijo mnenjedajalci, gradbeni inšpektor in
  drugi pristojni inšpektorji.
  (8) Investitor mora na predpisanem obrazcu najmanj osem dni pred začetkom
  izvajanja gradnje pri občini prijaviti začetek gradnje iz druge, tretje in četrte alineje drugega
  odstavka 5. člena tega zakona.
  (9) Obrazce in izjave iz tega člena predpiše minister.

1. člen
   (obveznosti vodje nadzora)
   (1) Če vodja nadzora med izvajanjem gradnje ugotovi, da ni pridobljeno
   predpisano gradbeno dovoljenje, da ni prijavljen začetek gradnje ali da gre za neskladje, ki
   presega dopustna odstopanja iz 66. člena tega zakona, neskladje z gradbenimi predpisi, ali
   pa, da vgrajeni gradbeni in drugi proizvodi, inštalacije, tehnološke naprave in oprema ter
   izvedeni postopki niso dokazani z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti
   investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpisati v gradbeni
   dnevnik.
   41 / 77
   (2) Vodja nadzora svoje ugotovitve vpisuje v gradbeni dnevnik. Z lastnoročnim
   podpisom gradbenega dnevnika potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni
   dnevnik, resnični.
   (3) Če investitor oziroma izvajalec kljub opozorilu vodje nadzora nepravilnosti ne
   odpravi, ta gradnjo ustavi oziroma prepreči nastanek škode in nepravilnosti sporoči pristojni
   inšpekciji.
   (4) Če se med gradnjo zamenja vodja nadzora, se gradnja ustavi, dokler je ne
   prevzame nov vodja nadzora. Izvajajo se lahko le dela za zaščito objekta ter okolice zaradi
   zavarovanja zdravja in življenja ljudi.
2. člen
   (ureditev in označitev gradbišča)
   (1) V času izvajanja gradnje objektov, za katere je predpisano gradbeno
   dovoljenje, razen pri spremembi namembnosti in izvajanja gradnje nezahtevnega objekta,
   morajo biti v pisni ali elektronski obliki stalno dostopni:

• gradbeno dovoljenje,
• projektna dokumentacija za izvedbo gradnje,
• gradbeni dnevnik,
• načrt organizacije gradbišča, razen za enostanovanjske hiše,
• načrt gospodarjenja z odpadki, če se ta pripravlja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje
  z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in
• varnostni načrt, če se ta pripravlja v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje varnosti
  in zdravja pri delu na gradbiščih.
  (2) V času izvajanja odstranitve zahtevnega in manj zahtevnega objekta morajo
  biti na gradbišču dostopni dokumenti iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka
  tega člena.
  (3) Pri izvajanju gradnje objektov iz prvega in tretjega odstavka tega člena mora
  biti gradbišče od začetka gradnje do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma dokončanja
  odstranitve objekta ograjeno in označeno z gradbiščno tablo.
  (4) Gradbišče je treba ograditi tudi v primerih, ko gradnja nezahtevnih in
  enostavnih objektov, manjša rekonstrukcija, vzdrževanje zunanjosti objektov ali odstranitev
  manj zahtevnih objektov, ki mejijo na javne površine.
  (5) Minister podrobneje predpiše vsebino gradbiščne table, način označitve,
  ograditve, načrt organizacije gradbišča z ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisij iz
  gradbišča ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika.

1. člen
   (dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja)
   (1) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja so dopustna manjša odstopanja od
   gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je
   odstopanje takšno, da:

• objekt ne posega na druga zemljišča, kot so določena v gradbenem dovoljenju,
• je objekt skladen z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje
  gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
• se ne poveča gradbena parcela,
  42 / 77
• se objekt horizontalno ne sme premakniti od lege, določene v dokumentaciji za
  pridobitev gradbenega dovoljenja, za več kot 1,0 m,
• odstopanje ne vpliva na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v
  gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca,
• so izpolnjene bistvene in druge zahteve po predpisih, ki so veljali v času izdaje
  gradbenega dovoljenja, ne glede na drugačno tehnično rešitev od potrjene v gradbenem
  dovoljenju, in
• odstopanje v samem bistvu ne spremeni objekta.
  (2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka so dopustna manjša odstopanja za
  stavbe, če sta izpolnjena tudi naslednja pogoja:
• da se posamezne zunanje mere stavbe, določene v gradbenem dovoljenju (širina,
  višina, dolžina, globina, polmer in podobno) ne povečajo za več kot 0,5 m ali se
  posamezne dimenzije zmanjšajo, in
• se ne spremeni kota stavbe za več kot 0,5 m.
  (3) Če se dopustna manjša odstopanja izvedejo med gradnjo, jih mora vodja
  nadzora vpisati v gradbeni dnevnik in vodja projekta s podpisom potrditi. Za dopustna
  manjša odstopanja v konstrukciji, inštalacijskih sistemih ali tehnoloških rešitvah se izdela nov
  ali spremenjen projekt za izvedbo.

1. člen
   (sprememba gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega
   dovoljenja)
   (1) Če gre za odstopanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega
   člena, mora investitor pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru ostane čas
   veljavnosti gradbenega dovoljenja, kot je določen v osnovnem gradbenem dovoljenju.
   (2) Zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja mora biti vložena v času
   veljavnosti gradbenega dovoljenja. Gradbenega dovoljenja po izdaji uporabnega dovoljenja
   ni mogoče več spremeniti. Investitor zahtevi priloži dokumentacijo za pridobitev gradbenega
   dovoljenja, dopolnjeno s spremembami ali novo dokumentacijo za pridobitev gradbenega
   dovoljenja, če so spremembe tolikšne, da je treba zaradi večje preglednosti izdelati novo
   dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge potrebne listine.
   (3) Pri spremembi gradbenega dovoljenja se upoštevata že izdelana
   dokumentacija, izveden postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in se preveri zgolj
   skladnost odstopanj od potrjene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če
   sprememba gradbenega dovoljenja vpliva na pravice strank ali skladnost s predpisi s
   področja mnenjedajalcev, se jih vključi v postopek spremembe gradbenega dovoljenja.
   (4) Sprememba gradbenega dovoljenja delno ali v celoti nadomesti že izdano
   gradbeno dovoljenje.
   Šesti del: UPORABNO DOVOLJENJE
2. člen
   (zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)
   (1) Po dokončanju gradnje je treba pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za
   izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu
   obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Če investitor ne vloži zahteve za
   43 / 77
   izdajo uporabnega dovoljenja, jo lahko vloži izvajalec, nadzornik ali druga oseba, ki je lastnik
   ali imetnik ustreznih stvarnih pravic na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahteve
   za uporabno dovoljenje). Zahteva se vloži na predpisanem obrazcu.
   (2) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se priložijo:

• dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od
  dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je njen sestavni del tudi
  podpisana izjava projektanta in vodje projekta ter nadzornika in vodje nadzora, da so
  dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
• dokazilo o zanesljivosti objekta;
• opis izvedbe izravnalnih ukrepov in mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave,
  o njihovem delovanju, če so bili v gradbenem dovoljenju določeni izravnalni ukrepi;
• program prvih meritev, če gre za objekt z vplivi na okolje; in
• soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za začetek poskusnega obratovanja, kot
  ga določa predpis, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, če gre
  za jedrske in sevalne objekte.
  (3) Z dokazilom o zanesljivosti objekta iz druge alineje prejšnjega odstavka
  izvajalec dokazuje, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve ter da je skladen z izdanim
  gradbenim dovoljenjem. Njegov sestavni del je tudi podpisana izjava izvajalca in vodje del ter
  nadzornika in vodje nadzora glede dokončanja gradnje, skladnosti z izdanim gradbenim
  dovoljenjem in izpolnjevanjem bistvenih ter drugih zahtev, razen ko gre za primere iz 72.a
  člena tega zakona, ko izjava o skladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem ni potrebna.
  (4) Če zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta, prenehanju
  poslovanja, stečaju ali drugih izjemnih okoliščin ni mogoče predložiti dokazila o zanesljivosti
  objekta, se dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev dokazuje z izjavo na predpisanem
  obrazcu, ki jo lahko poda projektant, nadzornik ali izvajalec in njegov pooblaščeni arhitekt ali
  inženir.
  (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se zahtevi za izdajo uporabnega
  dovoljenja za spremembo namembnosti priloži zgolj:
• izjava nadzornika, da je sprememba namembnosti izvedena skladno z gradbenim
  dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene ter druge zahteve, in
• dokazilo, da je plačan komunalni prispevek, oziroma so na drug zakonit način izpolnjene
  investitorjeve obveznosti v zvezi s komunalnim prispevkom.
  (6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za enostanovanjske objekte ne
  priloži dokazila o zanesljivosti objekta razen izjave nadzornika, da so dela dokončana v
  skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem,
  (7) Projektant, nadzornik in izvajalec so za resničnost izjav iz tega člena kazensko
  in odškodninsko odgovorni.
  (8) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka le vlagatelj zahteve za
  uporabno dovoljenje.
  (9) Obrazce iz tega člena in vsebino dokazila o zanesljivosti objekta predpiše
  minister.

1. člen
   (postopek izdaje uporabnega dovoljenja)
   (1) Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je pravnomočno gradbeno dovoljenje.
   44 / 77
   (2) Uporabno dovoljenje za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje se izda v
   posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda.
   (3) Uporabno dovoljenje za objekte, ki niso objekti iz prejšnjega odstavka, se izda
   brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda. Pogoj za
   izdajo uporabnega dovoljenja je popolna zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Upravni
   organ izda uporabno dovoljenje v 15 dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo uporabnega
   dovoljenja.
   (4) Vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje lahko na lastno zahtevo pridobi
   uporabno dovoljenje na način iz drugega odstavka tega člena.
   (5) Če je predpisana pridobitev uporabnega dovoljenja, je to pogoj za prijavo
   prebivališča ali dejavnosti v objektu, ki se izvaja v skladu z gradbenim dovoljenjem in v
   skladu z namembnostjo objekta.
2. člen
   (komisija za tehnični pregled)
   (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve po popolnosti zahteve za izdajo
   uporabnega dovoljenja s sklepom imenuje komisijo za tehnični pregled (v nadaljnjem
   besedilu: komisija) in določi datum tehničnega pregleda. Zoper sklep o imenovanju komisije
   ni dovoljena pritožba.
   (2) Za člane komisije se imenujejo predstavniki pristojnih mnenjedajalcev ter po
   potrebi tudi izvedence, glede na vrsto objekta. Če so pristojni mnenjedajalci do imenovanja
   komisije že podali svoje izjave, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka
3. člena tega zakona z vidika njihove pristojnosti, se jih v komisijo ne imenuje.
   (3) Tehnični pregled in delo komisije vodi uradna oseba pristojnega upravnega
   organa za gradbene zadeve. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno
   ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve nima potrebnega in zadostnega znanja, se
   lahko v komisijo imenujejo tudi izvedenci v skladu s predpisom, ki ureja splošni upravni
   postopek. Za izvedence s področja arhitekturnih in inženirskih storitev se imenujejo
   pooblaščeni arhitekti in inženirji.
   (4) Sklep o imenovanju komisije se vroči vlagatelju zahteve za uporabno
   dovoljenje in članom komisije. Vročitev sklepa o imenovanju komisije se vedno opravi z
   vložitvijo v elektronski predal naslovnikov, kot je ta določen v skladu z drugim in tretjim
   odstavkom 9.a člena tega zakona.
   (5) O datumu tehničnega pregleda pristojni upravni organ za gradbene zadeve
   obvesti pristojne inšpekcijske službe.
   (6) Vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje o datumu tehničnega pregleda
   obvesti udeležence pri graditvi in zagotovi njihovo udeležbo pri tehničnem pregledu.
4. člen
   (tehnični pregled)
   (1) Pred izvedbo tehničnega pregleda lahko mnenjedajalec pristojnemu
   upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoči, da nima pripomb in da ne bo
   sodeloval pri tehničnem pregledu.
   45 / 77
   (2) Če se predstavnik mnenjedajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega
   pregleda ne udeleži, se šteje, da nima pripomb.
   (3) Tehničnega pregleda se lahko udeležijo tudi pristojne inšpekcijske službe. Če
   pristojna inšpekcijska služba v zvezi z objektom ugotovi določene nepravilnosti, ki niso bile
   odpravljene do tehničnega pregleda, mora na to opozoriti pristojni upravni organ za
   gradbene zadeve.
   (4) S tehničnim pregledom se preveri, ali:

• je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ob upoštevanju dovoljenih
  odstopanj iz 66. člena tega zakona;
• sta dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja in dokazilo o zanesljivosti
  objekta izdelana v skladu s predpisi;
• so bili upoštevani pogoji in ukrepi, določeni v gradbenem dovoljenju;
• je izvedena minimalna komunalna oskrba objekta.
  (5) O tehničnem pregledu se vodi zapisnik.
  (6) Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi nepravilnosti, se v zapisniku določi
  rok, v katerem morajo biti te odpravljene. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko
  sam ugotovi, ali so bile nepravilnosti odpravljene ali pa ponovi tehnični pregled samo s tistimi
  člani komisije, ki so na te nepravilnosti opozorili.

1. člen
   (odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)
   (1) Če gre za objekt iz prvega odstavka 69. člena tega zakona, pristojni upravni
   organ za gradbene zadeve ugodi zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, če komisija po
   opravljenem tehničnem pregledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka
   prejšnjega člena.
   (2) Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja se zavrne, če:

• vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje v določenem roku ne odpravi nepravilnosti,
  ugotovljenih ob tehničnem pregledu, ali če jih ne odpravi po ponovnem ogledu ali
  pregledu;
• se ugotovi, da je objekt neskladen in da nepravilnosti ni mogoče odpraviti;
• se ugotovi, da je objekt nelegalen;
• se ugotovi, da je objekt nevaren in nepravilnosti ni mogoče odpraviti.
  (3) Če je bila za objekt izvedena presoja vplivov na okolje in predpisi, ki urejajo
  varstvo okolja, določajo izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa, se za objekt
  odredi poskusno obratovanje za obdobje, določeno s programom prvih meritev. V tem
  primeru je poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena pogoj za izdajo uporabnega
  dovoljenja ta, da iz predloženih poročil o prvih meritvah in iz obratovalnega monitoringa
  izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
  določenih mejnih vrednosti.
  (4) Če tako določajo predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in
  jedrsko varnost, se za objekt odredi poskusno obratovanje. V tem primeru je poleg pogojev iz
  prvega odstavka tega člena pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja ta, da iz predloženih
  poročil o prvih meritvah in obratovalnega monitoringa izhaja, da so izpolnjeni pogoji sevalne
  oziroma jedrske varnosti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in
  jedrsko varnost.
  46 / 77
  (5) Zoper odločbo o odreditvi poskusnega obratovanja ni pritožbe, mogoče pa jo je
  izpodbijati s pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja.
  (6) V primeru zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja se za čas zadržanja
  gradbenega dovoljenja postopek za izdajo uporabnega dovoljenja prekine.
  (7) Uporabno dovoljenje se izda za celoten objekt ali del objekta, če gre za
  funkcionalno celoto, ki izpolnjuje bistvene zahteve.
  (8) Če se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne, ker je objekt zaradi
  nepravilnosti nevaren ali neskladen, pa nepravilnosti ni mogoče odpraviti, ali če je objekt
  nelegalen, se s tem seznanijo pristojni inšpektorji.
  (9) V primeru, če se je sočasno z gradnjo objektov zagotavljalo tudi opremljanje
  stavbnih zemljišč po pogodbi o priključitvi ali po pogodbi o opremljanju, se uporabno
  dovoljenje za objekte lahko izda le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena
  komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
  72.a člen
  (posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)
  (1) Če je bil objekt iz drugega odstavka 1. člena zakona zgrajen brez gradbenega
  dovoljenja zaradi odvračanja nevarnosti in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni
  ogroženosti ali nastanku naravnih in drugih nesreč ali je bil vojaško-inženirski objekt,
  zaklonišče ali drug zaščitni objekt zgrajen med izrednim ali vojnim stanjem, lahko ostane kot
  stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, če se za
  objekt pridobi uporabno dovoljenje.
  (2) Za objekte iz šeste alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona mora
  investitor pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora vložiti
  v šestih mesecih od dokončanja gradnje.
  (3) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjih dveh odstavkov je treba
  priložiti projektno dokumentacijo izvedenih del, dokazilo o zanesljivosti objekta ter
  okoljevarstveno soglasje, če gre za objekt z vplivi na okolje.

1. člen
   (poskusno obratovanje)
   (1) Poskusno obratovanje mora vlagatelj zahteve za uporabno dovoljenje prijaviti
   pri pristojnih inšpekcijah pet dni pred njegovim začetkom.
   (2) Pred koncem obdobja poskusnega obratovanja vlagatelj zahteve za uporabno
   dovoljenje pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve prijavi rezultate prvih meritev
   in priloži poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu.
   (3) Poskusno obratovanje se na zahtevo vlagatelja zahteve za uporabno
   dovoljenje lahko podaljša za obdobje, za katero je bilo že odrejeno, pri čemer se izvaja v
   skladu s predpisi, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja.
   (4) Šteje se, da ima odločba o odreditvi poskusnega obratovanja enake učinke kot
   uporabno dovoljenje za čas veljavnosti odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja.
   47 / 77
   (5) Če iz rezultatov prvih meritev in poročil o prvih meritvah izhaja, da emisije pri
   obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in objekt izpolnjuje s predpisi,
   ki urejajo varstvo okolja, določene parametre glede vplivov na okolje, pristojni upravni organ
   za gradbene zadeve izda uporabno dovoljenje.
2. člen
   (obličnost uporabnega dovoljenja)
   Uporabno dovoljenje se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister.
3. člen
   (uporabno dovoljenje po posebnih predpisih)
   Za objekt, za katerega je opravljen tehnični pregled po posebnih predpisih, se
   pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložijo dokazila o izvedenem
   tehničnem pregledu in prevzemu v skladu s posebnimi predpisi. Ta nadomestijo izvedbo
   tehničnega pregleda in posebnega ugotovitvenega postopka v skladu s tem zakonom v celoti
   ali v delu, na katerega se ta dokazila nanašajo.
4. člen
   (evidentiranje objektov)
   Za objekte, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in
   gospodarske javne infrastrukture, obvezno evidentiranje v zemljiškem katastru, katastru
   stavb ali katastru gospodarske javne infrastrukture, in še niso evidentirani, pristojni upravni
   organ za gradbene zadeve po izdaji uporabnega dovoljenja o tem obvesti pristojni organ za
   geodetske zadeve, ki na podlagi dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja objekt
   evidentira v zemljiški kataster, kataster stavb oziroma kataster gospodarske javne
   infrastrukture.
   Sedmi del: INŠPEKCIJSKI NADZOR
   I. poglavje: Izvajanje inšpekcijskega nadzora
5. člen
   (vrstni red obravnave zadev)
   Pri določanju vrstnega reda obravnave prijav in zadev se upoštevajo stopnja
   javnega interesa, faza izvajanja gradnje, vrsta kršitve, lastnosti in namen objekta.
6. člen
   (pogoji za gradbenega inšpektorja)
   Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima poleg pogojev,
   določenih s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in predpisi, ki urejajo inšpekcijski
   nadzor, izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva in drugih
   podobnih tehničnih izobrazb in delovne izkušnje s področja graditve objektov.
   48 / 77
7. člen
   (inšpekcijski zavezanec)
   (1) Inšpekcijski zavezanec ali inšpekcijska zavezanka (v nadaljnjem besedilu:
   inšpekcijski zavezanec) je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor
   neznan, se za inšpekcijskega zavezanca šteje zemljiškoknjižni lastnik zemljišča ali objekta,
   na katerem se izvaja gradnja.
   (2) Inšpekcijski zavezanec je lahko tudi udeleženec pri graditvi objektov, ki krši ta
   zakon.
   (3) Inšpekcijski ukrepi po tem zakonu se izrekajo tudi pravnim naslednikom
   inšpekcijskega zavezanca in jih zavezujejo.
   (4) Če gre za nevaren objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek
   dedovanja še ni končan, ali če zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo
   prebivališče ali ob prenehanju pravne osebe, lahko gradbeni inšpektor ukrepe izreče državi.
   (5) V primeru iz prejšnjega odstavka ukrepe v imenu države izvrši gradbena
   inšpekcija.
   (6) Država ima v primeru iz prejšnjega odstavka na nepremičnini, ki je predmet
   inšpekcijskega ukrepa, zakonito zastavno pravico, dokler niso poplačani vsi stroški, nastali
   zaradi izvrševanja ukrepa.
   (7) Za vpis in izbris pravice iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe
8. člena tega zakona.
   (8) Če je izrečen inšpekcijski ukrep zoper pooblaščenega arhitekta,
   pooblaščenega inženirja ali vodjo del, mora gradbeni ali drug pristojni inšpektor podati prijavo
   pristojni zbornici, pri kateri je ta vpisan v imenik.
   II. poglavje: Inšpekcijski ukrepi
9. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi s prijavo začetka gradnje, gradnjo in izpolnjevanjem
   bistvenih zahtev)
   (1) Gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor izreče ukrep, s katerim odredi
   odpravo nepravilnosti ter določi rok za odpravo nepravilnosti in ustavi gradnjo, če:

• se gradnja, za katero je predpisana prijava začetka gradnje, izvaja brez popolne prijave,
  razen če se izvaja brez dokazila o plačilu komunalnega prispevka (4. alineja prvega
  odstavka 63. člena);
• se sprememba namembnosti izvaja brez gradbenega dovoljenja;
• ni imenovan nadzornik;
• ugotovi, da bo zaradi nadaljevanja gradnje ogroženo izpolnjevanje bistvenih zahtev;
• ugotovi, da se gradnja ne izvaja v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje;
• ugotovi, da so se dela iz šeste alineje drugega odstavka 5. člena zakona začela izvajati
  po preteku treh mesecev po naravni ali drugi nesreči;
• ugotovi, da dela izvaja izvajalec, ki ne izpolnjuje pogojev iz 14. člena tega zakona.
  (2) Če inšpekcijski zavezanec v roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi
  nepravilnosti, gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor začne postopek s smiselno
  uporabo 85. člena tega zakona.
  49 / 77

1. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z vgrajevanjem gradbenih proizvodov)
   (1) Gradbeni inšpektor oziroma drug pristojni inšpektor z odločbo izreče ukrep
   prepovedi vgrajevanja gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev iz predpisov, ki
   urejajo dajanje gradbenih proizvodov na trg, ali ne izpolnjujejo lastnosti za vgradnjo glede na
   načrtovane in predpisane zahteve, in odredi, da se gradnja ustavi, dokler jih inšpekcijski
   zavezanec ne nadomesti z ustreznimi.
   (2) Če neustreznih gradbenih proizvodov ni mogoče nadomestiti, gradbeni
   inšpektor oziroma drug pristojni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi, dokler inšpekcijski
   zavezanec ne predloži dokazila, da ti ustrezajo nameravani uporabi v skladu s tehničnimi
   predpisi za gradbene proizvode (dokazilo o ustreznosti). Če se po prepovedi gradbeni
   proizvodi še naprej vgrajujejo, jih lahko gradbeni inšpektor oziroma drug pristojni inšpektor
   zaseže.
   (3) Inšpekcijski zavezanec mora v primerih iz prejšnjega odstavka za dokazilo o
   ustreznosti zaprositi v enem mesecu od vročitve inšpekcijske odločbe, gradnjo pa lahko
   nadaljuje, ko ga predloži gradbenemu inšpektorju oziroma drugemu pristojnemu inšpektorju.
   (4) Dokazilo o ustreznosti lahko izda organ, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo
   trženje gradbenih proizvodov, pooblaščen za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti
   lastnosti gradbenih proizvodov.
2. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z nelegalnim objektom)
   (1) V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali
   občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v
   določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali
   drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni
   mogoča.
   (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka gradbeni inšpektor ob nelegalni
   spremembi namembnosti ukrepa s smiselno uporabo 84. člena tega zakona.
   (3) Če je za objekt izdan sklep o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve
   gradbenega dovoljenja, gradnja pa se nadaljuje, gradbeni inšpektor odredi, da se opravi
   izvršba s prisilitvijo v skladu z 91. členom tega zakona.
   82.a člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z vzdrževalnimi deli)
   V primeru izvedenih vzdrževalnih del, za katere po tem zakonu ni predpisano
   gradbeno dovoljenje, in ki so izvedena v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, občinski
   inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in v določenem roku na stroške inšpekcijskega
   zavezanca vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče,
   če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.
3. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z neskladnim objektom)
   50 / 77
   (1) V primeru neskladnega objekta gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor
   odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega
   dovoljenja.
   (2) Investitor objekta, katerega gradnja se je izvajala v nasprotju z gradbenim
   dovoljenjem in je zato gradbeni ali drug pristojni inšpektor odredil ustavitev gradnje, mora za
   spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v šestih mesecih od vročitve inšpekcijske
   odločbe, gradnjo pa lahko nadaljuje šele po pravnomočnosti takšnega dovoljenja.
   (3) Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v šestih
   mesecih od vročitve inšpekcijske odločbe ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve
   njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže,
   odredi gradbeni ali drug pristojni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju
   z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v
   gradbenem dovoljenju.
4. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z neskladno uporabo objekta)
   V primeru neskladne uporabe objekta gradbeni inšpektor ali drug pristojni
   inšpektor prepove uporabo objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma
   pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja.
5. člen
   (inšpekcijski ukrepi v zvezi z nevarnim objektom)
   (1) V primeru nevarnega objekta gradbeni ali drug pristojni inšpektor ustavi
   gradnjo oziroma prepove uporabo nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na
   stroške zavezanca objekt ustrezno zavaruje ali da se na objektu oziroma delu objekta v roku,
   ki ga določi, izvedejo vzdrževalna dela.
   (2) Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka nevarnosti ni mogoče odpraviti, gradbeni ali
   drug pristojni inšpektor odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške zavezanca objekt delno
   ali v celoti odstrani.
6. člen
   (odprava nepravilnosti)
   Če gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor pri izvajanju gradnje ali pri
   obstoječem objektu ugotovi druge nepravilnosti in kršitve tega zakona, odredi odpravo teh
   nepravilnosti v določenem roku.
   III. poglavje: Postopek inšpekcijskega nadzora
7. člen
   (vročanje inšpekcijskih odločb)
   (1) Vročitev odločbe, izdane v postopku inšpekcijskega nadzora, se lahko opravi
   tudi na gradbišču oziroma na kraju izvajanja gradnje ali v objektu.
   51 / 77
   (2) Če se vročitve ne da opraviti na način iz prejšnjega odstavka, lahko pusti
   vročevalec pisno sporočilo na primernem mestu gradbišča oziroma na kraju izvajanja
   gradnje ali v objektu.
8. člen
   (varstvo kulturne dediščine pri ukrepanju inšpektorja)
   Gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor lahko odredi
   odstranitev objekta, ki je predmet varstva kulturne dediščine, le na podlagi soglasja in
   predhodnega ogleda pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne
   dediščine, razen v primeru nevarnega objekta.
   IV. poglavje: Izvršba
9. člen
   (izvršba inšpekcijskega ukrepa)
   (1) Ko je odrejena odstranitev zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev
   prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca
   opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe
   nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo.
   (2) Pri izvajanju izvršbe po drugih osebah se upošteva stopnja javnega interesa po
   naslednjih merilih:

• pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba;
• fizične in druge lastnosti objekta;
• vpliv objekta na ljudi in okolje;
• lega objekta;
• objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost;
• možnost legalizacije.
  89.a člen
  (postopek v zvezi z odlogom izvršbe)
  (1) Inšpekcijski zavezanec ali posameznik, ki prebiva v neskladnem ali nelegalnem
  objektu (v nadaljevanju upravičena oseba), za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep
  odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, lahko po vročitvi odločbe, s katero je bil izrečen
  inšpekcijski ukrep vloži pri okrajnem sodišču predlog za presojo nesorazmernosti izrečenega
  ukrepa v njegovo pravico do spoštovanja doma (v nadaljnjem besedilu: predlog). Inšpektor
  na podlagi dokazila o vložitvi predloga ne izda sklepa o dovolitvi izvršbe do pravnomočne
  odločitve sodišča iz 89. b člena tega zakona
  (2) Če sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da je izrečen inšpekcijski
  ukrep nesorazmeren, inšpektor izda sklep o dovolitvi izvršbe z rokom izvršitve odločbe 5 let
  od vročitve tega sklepa. Ta rok se lahko podaljša, če predlagatelj pred njegovim potekom
  vloži ponoven predlog iz prvega odstavka tega člena.
  (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se predlog lahko vloži tudi po vročitvi
  sklepa o dovolitvi izvršbe najkasneje do začetka dejanske izvršbe. Inšpektor na podlagi
  predložitve dokazila o vložitvi predloga s sklepom prekine postopek izvršbe do pravnomočne
  odločitve sodišča iz 89. b člena. Predložitev dokazila zadrži izvršitev odločbe, s katero je bil
  izrečen inšpekcijski ukrep.
  52 / 77
  (4) Če sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da je izrečen inšpekcijski
  ukrep nesorazmeren, inšpektor izda sklep o odlogu izvršbe za 5 let od vročitve tega sklepa.
  Ta rok se lahko podaljša. Zoper sklep, s katerim se zavrže ali zavrne odlog izvršbe, je možna
  pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.
  (5) Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko v istem izvršilnem postopku
  vloži večkrat.
  (6) V primeru nevarne gradnje se določbe tega člena ne uporabljajo.
  89.b člen
  (sodna presoja nesorazmernosti posega)
  (1) Sodišče v nepravdnem postopku s sklepom dopusti presojo dopustnosti
  predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena, če:
• je predlog vložila upravičena oseba,
• je predlog vložen v predpisanem roku,
• ne gre za nevarno gradnjo,
• predlagatelj izkaže, da je objekt, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, njegov dom ali
  dom osebe, ki tam prebiva.
  (2) Za dom se šteje, če oseba v objektu iz prejšnjega odstavka dejansko in
  neprekinjeno biva vsaj eno leto pred začetkom inšpekcijskega postopka ter je družbeno
  povezana z objektom in njegovo okolico.
  (3) Če sodišče dopusti presojo predloga iz prvega odstavka, pretehta osebne
  okoliščine predlagatelja in cilje, pomembnost in nujnost zaščite javnega interesa ter na tej
  podlagi odloči, ali izvršitev inšpekcijskega ukrepa predstavlja nesorazmeren poseg v pravico
  do spoštovanja doma. Sodišče lahko odredi tudi obveznost priključitve na javno vodovodno
  omrežje in kanalizacijsko omrežje, če je to tehnično mogoče.
  (4) Pri presoji osebnih okoliščin se primeroma upošteva:
• ali je bivanje v objektu ali njegovem delu nezakonito in se je predlagatelj zavedal
  nezakonitosti,
• ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti
  objekta,
• ali je predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član imetnik stvarne ali obligacijske
  pravice, ki mu omogoča nastanitev v primernem stanovanju,
• ali je predlagatelju bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje,
• ali je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine.
  (5) Zaščita javnega interesa je upravičena, če država zasleduje legitimne cilje, kot
  so na primer:
• varstvo človekovih pravic,
• varstvo zdravja in življenja ljudi,
• državna varnost države,
• varstvo okolja in ohranjanje narave,
• varstvo voda,
• varstvo kulturne dediščine,
• varstvo kulturne krajine in kakovostnih urbanih ambientov.
  (6) Za zaščito javnega interesa, ki je zasledovan z izrečenim inšpekcijskim
  ukrepom, kot udeleženec postopka sodeluje državni odvetnik.«.
  53 / 77
  (7) Sodišče nemudoma obvesti pristojnega inšpektorja o vloženem predlogu iz
  prvega odstavka 89.a člena tega zakona, izdanih aktih iz tega člena in o njihovi
  pravnomočnosti.
  89.c člen
  (odlog izvršbe)
  (1) Poleg razlogov za odlog izvršbe, določenih v prejšnjih členih ali določenih z
  zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor pri
  nelegalnih objektih, neskladnih objektih ali neskladni uporabi objektov, na predlog ministra, v
  katerega pristojnost spada objekt po namenu, odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če se v
  objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja dejavnost oziroma
  objekt obratuje in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila neposredna nevarnost za
  življenje in zdravje ljudi.
  (2) Predlog ministra iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na predhodnem sklepu
  vlade, iz katerega izhaja ugotovitev o neposredni nevarnosti za življenje in zdravje ljudi v
  primeru, če bi se dejavnost prenehala opravljati oziroma bi objekt prenehal obratovati.
  (3) Izvršitev odločbe se lahko odloži tudi že po izdani inšpekcijski odločbi, pred
  izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
  (4) Izvršba se sme odložiti le enkrat za največ pet let.
  (5) Zoper sklep o odlogu oziroma zavrnitvi odloga izvršbe je dovoljena pritožba, po
  dokončnosti sklepa pa upravni spor.
  (6) Pritožba zoper sklep o odlogu oziroma zavrnitvi odloga izvršbe in tožba zoper
  dokončen sklep zadržita izvršitev inšpekcijske odločbe.

1. člen
   (izvršba po drugih osebah)
   Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zaseg predmetov po drugi osebi se
   izberejo izvajalci v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje.
2. člen
   (izvršba s prisilitvijo)
   (1) Pri izvršbi s prisilitvijo je prva izrečena denarna kazen:

• za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno
  opravlja dejavnost: od 10.000 do 200.000 eurov in
• za fizično osebo: od 1.000 do 10.000 eurov.
  (2) Vse poznejše kazni se izrekajo, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže
  desetkratnika najvišjega zneska iz prejšnjega odstavka.
  (3) Pri določitvi višine denarne kazni je treba upoštevati zahtevnost objekta in težo
  kršitve.
  V. poglavje: Druge sankcije
  54 / 77

1. člen
   (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo)
   (1) Investitor oziroma lastnik nelegalnega objekta mora plačati nadomestilo za
   degradacijo in uzurpacijo prostora. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je investitor oziroma lastnik
   objekta, mora nadomestilo plačati lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja.
   (2) Višina nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je odvisna od
   namenske rabe zemljišča, okoliščine, če gre za varovano območje, od vrste in velikosti
   objekta.
   (3) Oseba iz prvega odstavka tega člena plača nadomestilo za degradacijo in
   uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve
   po uradni dolžnosti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali legalizacijske odločbe, ko
   ugotovi, da se zahteva za izdajo dovoljenja po tem zakonu nanaša na nelegalen objekt.
   (4) Investitor oziroma lastnik objekta plača nadomestilo za degradacijo in
   uzurpacijo prostora tudi na podlagi pravnomočne odločbe občinskega inšpektorja, s katero je
   ugotovljeno, da se gradnja, za katero ni predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, izvaja
   ali da je objekt že zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom
   občine. V tem primeru nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo odmeri občinska uprava.
   (5) Sredstva, pridobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo
   prostora iz tretjega odstavka tega člena, so v višini 50 % prihodek proračuna občine, na
   katere območju je nedovoljen objekt, v višini 50 % pa namenski prihodek državnega sklada
   za urbani razvoj.
   (6) Ne glede na prejšnji odstavek so sredstva, pridobljena z vplačili nadomestil za
   degradacijo in uzurpacijo prostora iz četrtega odstavka tega člena, v celoti prihodek
   proračuna občine, na katere območju je nedovoljen objekt.
   (7) Podrobnejša merila za izračun višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo,
   način izračunavanja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo ter način njegovega plačila
   predpiše vlada.
2. člen
   (posebne prepovedi)
   (1) Z odločbo, s katero izreče inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom
   ali neskladno uporabo objekta, inšpektor glede na vrsto objekta oziroma vrsto gradnje
   prepove naslednja dejanja:
3. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
4. uporaba objekta za opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
5. promet z nepremičninami, razen če se pridobitelj zaveže, da v celoti prevzema dolžnosti,
   ki izhajajo iz inšpekcijskega ukrepa,
6. overitve podpisov na pogodbah za promet z nepremičninami, razen, če se pridobitelj
   zaveže, da v celoti prevzema dolžnosti, ki izhajajo iz inšpekcijskega ukrepa,
7. določitev hišne številke.
   (2) Če je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi iz prejšnjega odstavka v
   skladu s 94. členom zakona, so dovoljenja, soglasja, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v
   nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nični, razen če dovoljeni na podlagi tega zakona.
   55 / 77
   (3) Če je bila priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo izvedena,
   pristojni gradbeni inšpektor naloži upravljavcu, da ga odklopi. Če je nedovoljen objekt
   priključen na legalni objekt, se odklopi tudi ta objekt.
   (4) Upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji s področja geodezije in druge osebe
   javnega ali zasebnega prava in drugi organi, pristojni za izvedbo dejanj iz prvega odstavka
   tega člena, morajo pred njihovo izvedbo preveriti, ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o
   prepovedi v skladu s 94. členom tega zakona.
   (5) Upravljavcem, notarjem, pooblaščenim inženirjem s področja geodezije in
   drugim osebam javnega ali zasebnega prava in drugim organom, ki so udeleženi pri
   sklepanju pravnih poslov za objekte, izvedbi posameznih dejanj ter za priključevanje, mora
   biti pred njihovo izvedbo predloženo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, če sta bili
   izdani.
   (6) Če osebam iz prejšnjega odstavka gradbeno oziroma uporabno dovoljenje ni
   predloženo, morajo opozoriti stranke na morebitna tveganja.
   (7) Prepovedi iz prvega odstavka tega člena ne veljajo, če so dejanja potrebna
   zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov ali pridobitve dovoljenj in drugih predpisanih
   dejanj po tem zakonu, kar se dokazuje s potrdilom pristojnega organa za izdajo gradbenega
   dovoljenja, da je v teku postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja
   oziroma postopek legalizacije. Prepovedi ne veljajo v postopkih, ki se vodijo v skladu z
   zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje ter insolvenčne postopke.
8. člen
   (vpis zaznambe inšpekcijskega ukrepa in možnost izbrisa)
   (1) Gradbeni inšpektor, občinski inšpektor ali drug inšpektor, ki je izdal odločbo, s
   katero se izreče inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom ali neskladno uporabo
   objekta, nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivo odločbo.
   Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega
   inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi iz prejšnjega člena. Inšpektor o izdaji odločbe
   obvesti tudi organ, ki vodi zemljiški kataster.
   (2) Zemljiškoknjižno sodišče vpiše zaznambo iz prejšnjega odstavka v zemljiško
   knjigo tudi, če lastnik zemljišča ali objekta ni ista oseba kot inšpekcijski zavezanec.
   Zaznamba se vpiše pri vseh imetnikih lastninske ali stavbne pravice na nepremičnini.
   (3) Zaznamba iz prvega odstavka tega člena se iz zemljiške knjige po uradni
   dolžnosti izbriše na podlagi obvestila pristojnega inšpektorja ali na predlog inšpekcijskega
   zavezanca, če ta predlogu priloži potrdilo inšpektorja, da se opravi izbris zaznambe.
9. člen
   (zastavna pravica)
   (1) Republika Slovenija in pristojna občina imata v zavarovanje terjatev iz naslova
   stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku, in denarnih kazni, odmerjenih na podlagi tega
   zakona, do celotnega poplačila zastavno pravico na celotnem nepremičnem premoženju
   inšpekcijskega zavezanca, če skupni znesek nastalih terjatev presega 1.000 eurov.
   (2) Gradbeni inšpektor, drug inšpektor ali občinski inšpektor o izdaji aktov, ki so
   podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljiv
   56 / 77
   akt. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zastavno pravico na nepremičninah v
   zemljiško knjigo.
   (3) Izbris zastavne pravice iz prejšnjega odstavka opravi pristojno sodišče po
   uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, ki je izdal izvršljiv akt, na podlagi katerega je
   bila zastavna pravica vpisana v zemljiško knjigo.
10. člen
    (označitev inšpekcijskega ukrepa)
    (1) Inšpektor po vročitvi inšpekcijske odločbe, s katero je prepovedana uporaba ali
    vgradnja gradbenih proizvodov, odrejena odprava nepravilnosti, odrejena ustavitev izvajanja
    gradnje ali odstranitev objekta, gradbišče oziroma objekt označi s tablo z navedbo, da je
    izrečen inšpekcijski ukrep, ne glede na to, ali je inšpekcijski zavezanec oziroma lastnik
    navzoč.
    (2) Ne glede na prejšnji odstavek se označitev ne izvede, kadar za gradnjo ni
    predpisano gradbeno dovoljenje in pri nezahtevnih objektih.
    Osmi del: KAZENSKE DOLOČBE
11. člen
    (pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka)
    Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je pristojna tista
    inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
    skladno z 8. členom tega zakona.
12. člen
    (prekrški investitorja)
    (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
    se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
    gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če kot investitor:

• naroči gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja (4.
  člen tega zakona),
• ne prijavi začetka gradnje na predpisan način (druga alineja prvega odstavka 4. člena
  tega zakona),
• naroči gradnjo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in ne gre za dopustna odstopanja v
  skladu s 66. členom tega zakona (tretji odstavek 4. člena tega zakona),
• naroči gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskim
  izvedbenim aktom, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve,
  in drugimi predpisi (tretji odstavek 5. člena tega zakona),
• uporablja ali dopusti uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja ali v nasprotju z
  gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem (6. člen tega zakona),
• ne dogovori izvajanja storitev v pisni obliki (drugi odstavek 10. člena tega zakona),
• ne zagotovi zakoličenja objekta (3. točka 11. člena tega zakona),
• ne imenuje vodilnega pogodbenika, kadar je to predpisano (4. točka 11. člena tega
  zakona),
• ne zagotovi projektantu dokumentacije za izvedbo gradnje in projektantu dokumentacije
  izvedenih del reden dostop in spremljanje gradnje (5. točka 11. člena tega zakona),
  57 / 77
• ne določi vodjo gradbišča, če je več izvajalcev istočasno na gradbišču (6. točka 11.
  člena tega zakona),
• ne poskrbi za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz
  gradbenega dovoljenja (8. točka 11. člena tega zakona),
• ne imenuje nadzornika, kadar je ta predpisan (62. člen tega zakona),
• v primeru zamenjave vodje nadzora ne odredi ustavitve gradnje, dokler je ne prevzame
  nov vodja nadzora (četrti odstavek 64. člena tega zakona),
• ne poskrbi za dostopnost predpisane dokumentacije na gradbišču (prvi odstavek 65.
  člena tega zakona),
• ne poskrbi za ograditev in označitev gradbišča z gradbiščno tablo na predpisan način
  (65. člen tega zakona).
  (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
  kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
  (3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
  člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
  podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
  ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
  (4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka
  tega člena posameznik.

1. člen
   (prekrški projektanta, vodje projekta in pooblaščenega arhitekta ter inženirja)
   (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
   se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
   gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če kot projektant:

• ne dogovori izvajanja storitve projektiranja v pisni obliki (drugi odstavek 10. člena
  zakona),
• ne izdela projektne dokumentacije tako, da je ta skladna z zahtevami prostorskega
  izvedbenega akta, gradbenih in drugih predpisov, da omogoča kakovostno izvedbo
  objekta in racionalnost rešitev v času gradnje in vzdrževanja objekta (drugi odstavek 12.
  člena zakona,
• za vodenje projekta ne imenuje vodje projekta (tretji odstavek 12. člena zakona),
• poda izjavo v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 68. člena zakona.
  (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
  kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
  (3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
  člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
  podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
  ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
  (4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek vodja projekta, če:
• sprejme naloge vodje projekta v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 12. člena
  zakona),
• potrdi dopustna manjša odstopanja v nasprotju z zakonom (drugi odstavek 66. člena
  zakona),
• poda izjavo v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 68. člena zakona.
  58 / 77
  (5) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek, če kot pooblaščeni
  arhitekt ali inženir:
• ne izdela dokumentacije v skladu z določili tega zakona (29. člen oziroma 115. člen
  zakona),
• poda izjave, ki so v nasprotju z določbami tega zakona (druga alineja prvega odstavka

1. člena, 63. člen, 116. člen, 117.a in 117.b člen zakona).
2. člen
   (prekrški nadzornika in vodje nadzora)
   (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
   se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
   gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če kot nadzornik:

• ne dogovori izvajanja storitve nadzora v pisni obliki (drugi odstavek 10. člena tega
  zakona),
• pri graditvi istega objekta hkrati nastopa kot izvajalec ali je v poslovni povezavi z
  izvajalcem (prvi stavek tretjega odstavka 13. člena tega zakona),
• za vodenje nadzora ne imenuje vodje nadzora (peti odstavek 13. člena tega zakona),
• ne ustavi gradnje, ki se izvaja brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega
  dovoljenja (prva alineja prvega odstavka 4. člena tega zakona),
• ne ustavi gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in ne gre za
  dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona (tretji odstavek 4. člena tega
  zakona,
• ne vpiše dopustnih manjših odstopanj v gradbeni dnevnik in ne pridobi potrditve
  projektanta (drugi odstavek 66. člena),
• poda izjavo v nasprotju z drugo ali tretjo alinejo drugega odstavka 68. člena zakona.
  (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
  kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
  (3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
  člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
  podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
  ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
  (4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot
  vodja nadzora:
• pri graditvi istega objekta nastopa kot strokovnjak, ki opravlja naloge vodje del v imenu
  izvajalca ali drug posameznik, ki opravlja druge naloge izvajalca (drugi stavek tretjega
  odstavka 13. člena tega zakona),
• med izvajanjem gradnje ne opozori investitorja in izvajalca na nepravilnosti in ugotovitev
  in predlogov, kako stanje popraviti, ne vpiše v gradbeni dnevnik (prvi odstavek 64. člena
  tega zakona),
• če v primeru, ko kljub njegovemu opozorilu investitor oziroma izvajalec nepravilnosti ne
  odpravi, gradnje ne ustavi ali teh nepravilnosti ne sporoči pristojni inšpekciji (tretji
  odstavek 64. člena tega zakona),
• ne preveri, ali je projektant odobril dopustnost manjših odstopanj od gradbenega
  dovoljenja in jih ne vpiše v gradbeni dnevnik (drugi odstavek 66. člena tega zakona),
• poda izjavo v nasprotju sprvo ali drugo alinejo drugega odstavka 68. člena zakona.

1. člen
   (prekrški izvajalca in vodje del)
   59 / 77
   (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
   se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
   gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če kot izvajalec:

• izvaja ali izvede gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s
  prostorskim izvedbenim aktom ali predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in
  druge zahteve (tretji odstavek 5. člena tega zakona),
• ne dogovori izvajanja storitve gradnje v pisni obliki (drugi odstavek 10. člena tega
  zakona),
• opravlja dejavnost gradbeništva in ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti (14.
  člen tega zakona),
• za vodenje gradnje ne določi vodje del na predpisan način (prva alineja prvega odstavka
  14.b člena tega zakona),
• izvaja ali izvede gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega
  dovoljenja (druga alineja prvega odstavka 14b. člena tega zakona),
• izvaja ali izvede gradnjo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in ne gre za dopustna
  manjša odstopanja v skladu s tem zakonom (druga alineja prvega odstavka 14.b člena
  tega zakona),
• ne izvaja ali izvede gradnje skladno z dokumentacijo za izvedbo gradnje (druga alineja
  prvega odstavka 14.b člena tega zakona),
• ne zagotavlja varnosti in zdravja delavcev (šesta alineja prvega odstavka 14.b člena
  tega zakona),
• pri izvajanju gradnje ne poskrbi za to, da je zagotovljena varnost objekta, življenja in
  zdravja mimoidočih, sosednjih objektov in okolice (sedma alineja prvega odstavka 14.b
  člena tega zakona),
• poda izjavo v nasprotju s tretjim odstavkom 68. člena zakona.
  (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
  kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
  (3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
  člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
  podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
  ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
  (4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot
  vodja del:
• ne vodi gradbenega dnevnika (druga alineja drugega odstavka 14.b člena tega zakona),
• poda izjavo v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 68. člena zakona.

1. člen
   (prekrški pooblaščenega inženirja s področja geodezije)
   Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če kot
   pooblaščeni inženir s področja geodezije:

• izvede zakoličenje brez spremenjenega ali novega gradbenega dovoljenja, pa ne gre za
  dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona (60. člen tega zakona),
• o izvedenem zakoličenju ne sestavi zakoličbenega zapisnika ali ga sestavi na način, da
  ta ne vsebuje vseh predpisanih podatkov (tretji odstavek 60. člena tega zakona).

1. člen
   (prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
   60 / 77
   (1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
   se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
   gospodarsko družbo, pa v razponu od 20.000 do 60.000 eurov, če pred izvedbo dejanj, za
   katera je pristojna, ne preveri, ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi (peti
   odstavek 93. člena tega zakona).
   (2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
   kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
   (3) Z globo od 2.500 eurov do 7.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
   člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
   podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
   ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
   (4) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka
   tega člena posameznik.
2. člen
   (posebno hudi prekrški)
   Če je narava prekrška iz prve alineje prvega odstavka 98. člena, prve alineje
   prvega odstavka 101. člena ali devete alineje prvega odstavka 101. člena tega zakona
   posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne
   premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena
   koristoljubnosti, se kaznuje s trikratnikom predpisane globe.
3. člen
   (višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
   Za prekrške po tem zakonu se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je
   višji od najnižje globe, določene po tem zakonu.
   Deveti del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
   I. poglavje: Končanje postopkov
4. člen
   (končanje postopkov)
   (1) Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi Zakona o
   graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
   92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 –
   odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), se
   končajo po določbah ZGO-1.
   (2) Ne glede na določbe ZGO-1 gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano na podlagi
   ZGO-1 in je na dan 1. 6. 2018 še veljalo, preneha veljati v petih letih od pravnomočnosti, če
   investitor v tem času ne vloži prijave začetka gradnje.
   61 / 77
   (3) Inšpekcijski postopki in postopki izvršbe, začeti pred začetkom uporabe tega
   zakona zaradi dejanja, ki v skladu z določbami tega zakona ne pomeni več kršitve, se
   ustavijo po uradni dolžnosti.
   (4) Če je izdana odločba v skladu s V. poglavjem tega dela zakona, se inšpekcijski
   postopki in postopki izvršbe ustavijo po uradni dolžnosti.
   (5) Postopki izdaje okoljevarstvenih soglasij, začeti na podlagi Zakona o varstvu
   okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl.
   US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrtA, 48/12, 57/12,
   92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) pred začetkom uporabe tega
   zakona, se končajo po določbah ZVO-1.
   (6) Če je okoljevarstveno soglasje izdano pred začetkom uporabe tega zakona ali
   če se v skladu s prejšnjim odstavkom izda po začetku uporabe tega zakona, se postopek
   izdaje gradbenega dovoljenja, začet po začetku uporabe tega zakona, vodi po določbah II.
   poglavja četrtega dela tega zakona, pri čemer se v teh primerih ob spremembi
   okoljevarstvenega soglasja uporablja 61.a in 62. člen ZVO-1.
   (7) Postopki izdaje soglasij, določenih v drugem odstavku 112. člena tega zakona,
   začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih in se z
   dnem njihove izdaje štejejo za mnenja po tem zakonu.
   II. Poglavje: Uskladitev pristojnosti
5. člen
   (uskladitev postopkov za objekte z vplivi na okolje)
   (1) Do uskladitve Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15,
   62/15, 84/16 in 41/17) s tem zakonom je za vodenje integralnega postopka v skladu s tem
   zakonom pristojno ministrstvo, razen predhodnega postopka in izdajanja predhodnih
   informacij v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja, za katere je pristojna Agencija
   Republike Slovenije za okolje.
   (2) Do uskladitve ZVO-1 s tem zakonom je Agencija Republike Slovenije za okolje
   obvezni mnenjedajalec v integralnem postopku za mnenja glede emisij v tla, vode, zrak,
   hrupa, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, vibracij, podnebnih
   sprememb in ravnanja z odpadki.
6. člen
   (prehodno obdobje za začetek izvajanja nalog občinske inšpekcije)
   Če na dan začetka uporabe tega zakona občina nima občinske inšpekcije ali za
   namen inšpekcijskega nadzora ni ustanovljena skupna občinska uprava, opravljajo
   inšpekcijski nadzor iz drugega odstavka 8. člena tega zakona do ustanovitve občinske
   inšpekcije ali skupne občinske uprave gradbeni inšpektorji, vendar najpozneje do 1. januarja
   2020.
   III. poglavje: Uskladitev občinskih odlokov
7. člen
   62 / 77
   (uskladitev občinskih odlokov)
   Občinski odloki se uskladijo s tem zakonom v petih letih od uveljavitve tega
   zakona.
   IV. poglavje: Druge uskladitve
8. člen
   (prehodno obdobje do vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema)
   (1) Določbe 9. člena tega zakona glede elektronskega poslovanja, drugega
   odstavka 55. člena tega zakona, šestega odstavka 57. člena tega zakona v delu, ki se
   nanaša na javno objavo v prostorskem informacijskem sistemu, in določbe 76. člena tega
   zakona se začnejo uporabljati z dnem vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema.
   (2) Do dneva vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema se vloge po tem
   zakonu vlagajo pri pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve v pisni obliki.
   (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se do dneva vzpostavitve
   prostorskega informacijskega sistema dokumentacija za izvedbo gradnje vložita samo na
   elektronskem nosilcu.
   (4) Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacija izvedenih
   del ter dokazilo o zanesljivosti objekta, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno oziroma
   uporabno dovoljenje v postopku, začetem pred dnem vzpostavitve prostorskega
   informacijskega sistema, mora lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik hraniti, dokler
   objekt stoji oziroma do njegove odstranitve, če ni s posebnimi predpisi za nekatere vrste
   objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno. Dokumentacija se lahko hrani na papirju,
   elektronskem mediju ali mikrofilmu. Za objekt, v katerem je določen upravnik, mora hraniti
   dokumentacijo iz prvega stavka tega odstavka upravnik objekta.
   (5) Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, vodilno mapo dokazila o
   zanesljivosti in dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, na podlagi katerih je bilo
   izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje v postopku, začetem pred dnem vzpostavitve
   prostorskega informacijskega sistema, mora pristojni upravni organ hraniti deset let po izdaji
   dovoljenja.
   (6) Če sta s tem zakonom predvideni seznanjanje in obveščanje mnenjedajalcev,
   gradbene inšpekcije in drugih organov, se ti do dneva vzpostavitve prostorskega
   informacijskega sistema obveščajo po elektronski poti.
   (8) Do dneva vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema se integralno
   dovoljenje javno objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za graditev in e-upravi.
9. člen
   (uskladitve z drugimi predpisi)
   (1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se ne glede na posebne predpise
   soglasja, dovoljenja ali druge oblike odobritve nameravane gradnje (v nadaljnjem besedilu:
   odobritve), izdane za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, štejejo za mnenja v
   skladu s tem zakonom, s čimer je izpolnjena obveznost pridobitve odobritve po posebnem
   predpisu.
   63 / 77
   (2) Odobritve iz prejšnjega odstavka so:
10. kulturnovarstveno soglasje za posege na podlagi 28. do 30. člena Zakona o varstvu
    kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13
    in 32/16);
11. naravovarstveno soglasje na podlagi 105. in 105.a člena Zakona o ohranjanju narave
    (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B
    in 46/14);
12. vodno soglasje na podlagi 150. do 153.a člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
    67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15);
13. soglasje za gradnjo jedrskega in sevalnega objekta na podlagi 68. in 69. člena Zakona o
    varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
    prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15);
14. soglasje za gradnjo v gozdnem prostoru na podlagi 21. in 24. člena Zakona o gozdovih
    (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40,
    110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16);
15. soglasje za gradnjo in druge posege na območju ribiškega okoliša na podlagi 19. člena
    Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06);
16. soglasje za gradnjo velikih obratov za rejo živine na podlagi 17. člena Zakona o živinoreji
    (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 45/04 – ZdZPKG, 90/12 – ZdZPVHVVR in
    45/15);
17. soglasje za gradnjo objekta pod veterinarskim nadzorom na podlagi 25. točke 78. člena
    Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 –
    ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B);
18. soglasje za posege v okolje divjadi na podlagi 30. člena Zakon o divjadi in lovstvu
    (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C);
19. soglasje za gradnjo na območju mejnega prehoda na podlagi 25. člena Zakona o
    nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 –
    ZNPPol in 5/17);
20. soglasje za gradnjo objektov v prosti coni na podlagi 38. člena Zakona o izvajanju
    carinske zakonodaje Evropske unije (Uradni list RS, št. 32/16);
21. soglasje za gradnjo nekaterih objektov z vidika upoštevanja obrambnih potreb na podlagi
22. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in
    95/15);
23. soglasje za gradnjo z vidika varovanja javnih cest na podlagi 66., 68., 70., 97. in 99.
    člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15);
24. soglasje za gradnjo z vidika varovanja železnic na podlagi 16., 45. in 46. člena Zakona o
    varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo,
    91/13, 82/15, 84/15 – ZZelP-J, 85/16 in 41/17);
25. soglasje za gradnjo z vidika varovanja letališč na podlagi 97., 98., 101., 112., 114. in
26. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in
    46/16);
27. soglasje za gradnjo z vidika varnosti plovbe na podlagi 10. člena Zakona o plovbi po
    celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02, 29/17 – ZŠpo-1 in 41/17– PZ-G) in 64. člena
    Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo in 41/17);
28. soglasja v zvezi z energetskimi sistemi, in sicer: soglasje za priključitev objektov na
    elektroenergetski sistem na podlagi 147. člena, soglasje za priključitev objektov na
    sistem zemeljskega plina na podlagi 270. člena, soglasje za priključitev objektov na
    sistem toplote in drugih energetskih plinov iz zaključenih distribucijskih sistemov na
    podlagi 306. člena in soglasje z vidika varovanja energetskih sistemov na podlagi 465. in
29. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15);
30. soglasje za gradnjo v mejah rudniškega prostora na podlagi 65. člena Zakona o
    rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo) in
31. soglasje za gradnjo z vidika varovanja žičnic na podlagi tretjega odstavka 61. člena
    Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14).
    64 / 77
    (3) Z dnem začetka uporabe tega zakona odobritve, ki so določene v prostorskih
    izvedbenih aktih, za izdajo dovoljenj po tem zakonu niso potrebne, razen če je z zakonom
    določeno drugače.
    (4) Do uskladitve predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, s tem zakonom izdaja
    mnenje iz 2. točke drugega odstavka tega člena Zavod Republike Slovenije za varstvo
    narave, pri čemer se presoja sprejemljivosti opravi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
    (5) Do uskladitve predpisov, ki urejajo vode, s tem zakonom izdaja mnenje iz 3.
    točke drugega odstavka tega člena Direkcija Republike Slovenije za vode.
    (6) Do uskladitve posebnih predpisov se ukrepi pristojnih inšpekcij, ki so s temi
    predpisi določeni zaradi nepridobitve odobritev ali neizpolnjevanja pogojev, določenih v
    odobritvah, uporabljajo za izvajanje pristojnosti teh inšpekcij v skladu z določbo četrtega
    odstavka 8. člena tega zakona.
    (7) Do uskladitve predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča, s tem zakonom se za
    izvajanje 3.ča člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno
    prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 27/17 – ZKme-1D) še naprej uporablja Uredba o
    razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13).
    (8) Ne glede na določbe posebnih predpisov, ki določajo obveznost pridobitve
    uporabnega dovoljenja za objekte, za katere po tem zakonu ni predpisana pridobitev
    uporabnega dovoljenja, pridobitev uporabnega dovoljenja ni obvezna.
    (9) Odobritve, izdane pred začetkom uporabe tega zakona v skladu s predpisi iz
    drugega odstavka tega člena, se štejejo za mnenja, z rokom veljavnosti dveh let od njihove
    pravnomočnosti, če v odobritvi ali predpisu ni določeno drugače.
    (10) Z začetkom uporabe tega zakona se sedmi odstavek 51.a člena ZVO-1
    uporablja tako, da upravni organ za gradbene zadeve, pri katerem je vložena zahteva za
    izdajo gradbenega dovoljenja, v primeru posegov, za katere je po zakonu, ki ureja varstvo
    okolja, predpisan predhodni postopek, preveri, ali je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja o
    tem, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, izdalo sklep. Če pristojni upravni organ za
    gradbene zadeve ugotovi, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja za nameravani poseg v
    okolje ni izdalo sklepa, da zanj presoja vplivov na okolje ni potrebna, se vloga za izdajo
    gradbenega dovoljenja zavrže. Če je v predhodnem postopku izdan sklep, da je za poseg
    potrebna presoja vplivov na okolje, se izvede integralni postopek v skladu z določbami tega
    zakona.
    (11) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v postopkih iz petega odstavka
32. člena tega zakona.
    V. poglavje: Legalizacija izvedenih gradenj pred uveljavitvijo zakona
    112.a člen
    (splošno)
    (1) Če so bili objekti ali deli objekta zgrajeni v različnih časovnih obdobjih, ki so
    mejniki za način legalizacije po zakonu, se za posamezne objekte ali dele objekta vodi en
    postopek ob upoštevanju določb, ki veljajo za ta objekt ali del objekta.
    (2) Rok za pritožbo zoper odločbe, ki so izdane na podlagi določb tega poglavja, je
    8 dni.
    65 / 77
33. Legalizacija neskladnega objekta v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja
    po tem zakonu
34. člen
    (dopustna odstopanja pri neskladnih objektih)
    (1) Če je bila gradnja z dopustnimi odstopanji iz 66. člena tega zakona izvedena
    pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve
    vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s tem zakonom.
    (2) Z dnem dokončnosti uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se šteje, da
    objekt ni nelegalen ali neskladen.
    (3) Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega
    dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času gradnje
    objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja
    zahteve za legalizacijo ugodneje.
35. Legalizacija neskladnega objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega
    dovoljenja po tem zakonu, nelegalnega objekta ali neskladne uporabe objekta
36. člen
    (zahteva za legalizacijo)
    (1) Če je stavba ali del stavbe ali rekonstrukcija stavbe vsaj do faze grobih
    gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona ali če je gradbeno inženirski objekt
    dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali neskladno uporabo objekta zunaj
    okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se lahko pri
    pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona
    vloži zahteva za legalizacijo.
    (2) Za postopek odločanja o zahtevi iz prejšnjega odstavka se smiselno
    uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja, če v tem
    podpoglavju ni določeno drugače.
    (3) Zahteva za legalizacijo vsebuje:

• podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež vlagatelja);
• dokazilo o obstoju gradnje in podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (številka parcele
  oziroma parcel, na katerih objekt stoji, katastrska občina in hišna številka stavbe, če je
  določena);
• dokazilo iz 3. točke drugega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega
  zakona, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali
  imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini;
• mnenja mnenjedajalcev in
• dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu z določbami 115. člena tega zakona.

1. člen
   (dokumentacija za legalizacijo)
   (1) Dokumentacija za legalizacijo vsebuje:

• osebno ime in naslov ter podpis pooblaščenega arhitekta in inženirja, ki je izdelal
  dokumentacijo za legalizacijo,
  66 / 77
• zemljiškokatastrski prikaz, če je objekt evidentiran, oziroma geodetski načrt z vrisanim
  objektom, če ta še ni evidentiran, kadar evidentiranje zahtevajo predpisi, ki urejajo
  evidentiranje nepremičnin,
• opis objekta, podatke o bruto tlorisni površini objekta, vrsto objekta in pri stavbah ter
  gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja
  uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, ter navedbo parcelnih številk za
  zemljiške parcele, na katerih se nahaja objekt,
• podatke o prostorskem aktu in opis skladnosti z njim,
• razvrstitev objekta glede na njegov namen v skladu s predpisom, ki ureja enotno
  klasifikacijo vrst objektov glede na njihov namen,
• če gre za nadzemni objekt, najmanj štiri fotografije, ki prikazujejo objekt z vseh strani
  neba, pri stavbah pa tudi vseh fasad stavbe,
• posnetek obstoječega stanja izvedenega objekta: pri stavbah v merilu 1:100, pri drugih
  vrstah objektov pa 1: 200 (priključki na komunalno opremo, tlorisi, prerezi in pogledi na
  vse fasade pri stavbah oziroma drugi posnetki, potrebni za prikaz objekta, če gre za
  gradbeni inženirski objekt), ki ustreza dejanskemu stanju na terenu.
  (2) Dokumentacijo za legalizacijo podpiše projektant in pooblaščeni arhitekt ali
  inženir iz stroke, ki pri gradnji glede na vrsto gradnje, klasifikacijo objekta in okoliščine
  gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik
  pristojne poklicne zbornice.

1. člen
   (postopek legalizacije)
   (1) Ko je zahteva za legalizacijo vložena, pristojni upravni organ za gradbene
   zadeve izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo v skladu z določbami
   tega zakona, razen če je bilo to nadomestilo že plačano.
   (2) Zahtevi za legalizacijo se ugodi, če:

• je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje,
  ki je predmet legalizacije;
• je dokumentacijo za legalizacijo podpisal pooblaščeni arhitekt ali inženir, ki je bil v času
  izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter je njen sestavni
  del njegova podpisana izjava, da so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona po
  veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
• so bila pridobljena mnenja mnenjedajalcev, da izvedena gradnja izpolnjuje pogoje po
  veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
• je bil plačan komunalni prispevek oziroma so bile na drug zakonit način izpolnjene
  investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka;
• je izkazana pravica graditi v skladu s 35. členom tega zakona;
• je stavba, ki je predmet zahteve, evidentirana v katastru stavb in objekt gospodarske
  javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture, ali je
  predloženo dokazilo, da je vložena vloga za evidentiranje vključno z elaboratom;
• je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu z določbami tega zakona
  in
• je objekt dokončan.
  (3) Velja, da je objekt skladen s predpisi, ki so veljali v času gradnje tudi, če je bilo
  zanj pridobljeno lokacijsko dovoljenje in objekt od njega bistveno ne odstopa.(4) Postopek
  legalizacije se prekine, dokler vlagatelj s potrdilom o plačilu ne dokaže, da je plačal
  odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Če ni plačano v 30 dneh od
  pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila, se zahteva za legalizacijo zavrže. Če je
  67 / 77
  odobreno obročno odplačilo, se postopek legalizacije nadaljuje, ko vlagatelj s potrdilom o
  plačilu dokaže, da je plačal prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo .
  (5) Če objekt ali del objekta ni dokončan in zato ni mogoče podati izjave iz druge
  alineje drugega odstavka tega člena, se postopek izdaje odločbe o legalizaciji prekine do
  predložitve izjave, vendar ne več kot za eno leto.
  (6) Ne glede na izrečen inšpekcijski ukrep o ustavitvi gradnje in odstranitvi
  zgrajenega objekta sme investitor objekta iz prvega odstavka 114. člena tega zakona pred
  izdajo odločbe o zahtevi za legalizacijo objekt dokončati, če je občina podala pozitivno
  mnenje o skladnosti zgrajenega objekta s prostorskim izvedbenim aktom, ki se šteje za
  mnenje mnenjedajalca iz tretjega odstavka 114. člena tega zakona.
  (7) Če iz mnenja občine izhaja, da zgrajen objekt ni v skladu s prostorskim
  izvedbenim aktom, lahko občina zahteva, da investitor da pobudo za izvedbo lokacijske
  preveritve za namen omogočanja legalizacije.
  (8) Ne glede na drugo alinejo četrtega odstavka tega člena podpis ter izjava
  pooblaščenega arhitekta in inženirja ni potrebna pri nezahtevnih objektih in spremembi
  namembnosti.
  (9) Odločba o zahtevi za legalizacijo se izda v 90 dneh od vložitve zahteve za
  legalizacijo.
  (10) Z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka se šteje, da objekt ni
  nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovoljenje v skladu s tem zakonom.
  (11) Legalizacija objekta ni mogoča za objekt, ki je zgrajen po 30. aprilu 2004, če
  gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti,
  razen če je bilo za objekt izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje oziroma
  pravnomočno naravovarstveno soglasje z opravljeno presojo sprejemljivosti.

1. Objekti daljšega obstoja
2. člen
   (objekti daljšega obstoja)
   (1) Za objekt, njegovo rekonstrukcijo ali del objekta, ki je bil zgrajen brez
   gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim in od tega datuma obstaja v bistveno enakem
   obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v
   katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, v katastru gospodarske
   javne infrastrukture, se lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice
   izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Objekt je v bistveno enakem obsegu, če se
   njegova bruto prostornina od 1.1. 1998 do uveljavitve tega zakona ni povečala za več kot 20
   % ali se je zmanjšala. Povečanje ne sme obsegati izvedbe novega nadstropja pri stavbah.
   (2) V zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se navedeta podatek
   o priključkih na komunalno infrastrukturo in podatek o namembnosti objekta in priložijo:

• dokazilo iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega
  zakona, če v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje
  pravico graditi na tuji nepremičnini;
• posnetek obstoječega stanja (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled
  in tlorise vseh etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s
  površinami),
  68 / 77
• dokazilo o daljšem obstoju objekta.
  (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se dovoljenje za objekt
  daljšega obstoja ne izda, če gre za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski
  ukrep.
  (4) V postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja se preverjajo dejstva iz
  prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Za izdajo dovoljenja za objekt daljšega
  obstoja je treba plačati komunalni prispevek oziroma dokazati, da so na drug zakonit način
  izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, ter plačati
  nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo v skladu z 92. členom tega zakona ali prvi obrok
  nadomestila, če je odobreno obročno odplačevanje.
  (5) Stranski udeleženci iz drugega odstavka 36. člena tega zakona lahko v
  postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja nasprotujejo le obstoju dejstev iz
  prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
  (6) Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga pristojni upravni
  organ za gradbene zadeve lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske
  odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v
  času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov
  okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Razveljavitev ni mogoča, če je
  ogroženost mogoče odpraviti z drugimi milejšimi sredstvi.
  (7) Šteje se, da je objekt daljšega obstoja evidentiran, če je zahtevi za izdajo
  dovoljenja za objekt daljšega obstoja iz drugega odstavka tega člena priloženo dokazilo, da
  je vložena vloga za evidentiranje vključno z elaboratom.
  (8) Ne glede na izdajo dovoljenja po določbah tega člena lastnik objekta ni
  upravičen od občine zahtevati gradnje manjkajoče komunalne opreme, če je objekt zunaj
  določenega območja komunalnega opremljanja.
  (9) Za objekte daljšega obstoja, za katere je bilo izdano dovoljenje iz tega člena,
  se šteje, da niso nelegalen ali neskladen objekt in da imajo v času veljavnosti dovoljenja
  uporabno dovoljenje.
  117.a člen
  (objekti daljšega obstoja z gradbenim dovoljenjem)
  (1) Za objekt, ki je bil pred 1. 1. 1998 zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem,
  pridobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja, če:
• je evidentiran v katastru stavb,
• zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep,
• je zahtevi priložena izjava pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja, iz katere
  izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in dopustnimi manjšimi
  odstopanji.
  (2) Izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka lahko zahteva investitor objekta ali
  lastnik ali solastnik objekta.
  (3) V postopku, ki se vodi na podlagi tega člena, ni stranskih udeležencev.
  69 / 77

1. Posebni primeri gradbenega in uporabnega dovoljenja za obstoječe stavbe ter vračanje
   depozitov
   117.b člen
   (obstoječe enostanovanjske stavbe)
   (1) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu vse enostanovanjske
   stavbe, ki :

• so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in dopustnimi manjšimi odstopanji
  pred 1. 6. 2018,
• zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep,
• so evidentirane v katastru stavb.
  (2) Lastnik objekta izkaže, da je bila enostanovanjska stavba zgrajena na podlagi
  gradbenega dovoljenja in dopustnimi manjšimi odstopanji pred 1. 6. 2018 z izjavo
  pooblaščenega arhitekta, iz katere to izhaja.
  (3) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu tudi stanovanjske
  stavbe, ki so bile zgrajene kot enostanovanjske na podlagi gradbenega dovoljenja, pa je bila
  na njih do uveljavitve tega zakona etažna lastnina ali delitev stavbe na dele stavbe
  vzpostavljena na podlagi sodne odločbe, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi,
  zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so evidentirane v katastru stavb. Pogoj, da je bila
  stavba zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja lastnik izkaže na način iz prejšnjega
  odstavka.
  (4) V postopku, ki se vodi na podlagi tega člena, ni stranskih udeležencev.
  (5) Na zahtevo lastnika ali enega od lastnikov stanovanjske stavbe iz tega člena
  pristojni upravni organ za gradbene zadeve ob izpolnjevanju pogojev iz prvega ali tretjega
  odstavka, izda odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu.

1. člen
   (domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1)
   (1) Šteje se, da imajo objekti ali deli objekta, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198.
   člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi
   objektov (Uradni list RS, št. 126/07), pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem
   zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.
   (2) Zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka dokaže z
   verjetnostjo.
   (3) V postopku, ki se vodi na podlagi tega člena, ni stranskih udeležencev.
2. člen
   (vračanje vplačanih depozitov)
   (1) Za depozite, vplačane na podlagi 11. člena Zakona o spremembah in
   dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in
   47/93), je treba zahtevo za vračilo depozita vložiti najkasneje v dveh letih od začetka
   uporabe tega zakona.
   70 / 77
   (2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka vračilo vplačanih depozitov ni več
   mogoče. Vplačana sredstva postanejo dohodek Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
   namenjena gradnji neprofitnih stanovanj.
   (3) Za potrebe vračanja depozitov iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo
   določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
   prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).
   VI. poglavje: Pridobljene pravice
3. člen
   (pridobljene pravice izvajalcev, vodij del in gradbenih inšpektorjev)
   (1) Izvajalci, ki so do začetka uporabe tega zakona opravljali dejavnost
   gradbeništva in ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti po tem zakonu, se morajo
   uskladiti s 14. členom tega zakona v roku dveh let od začetka uporabe tega zakona.
   (2) Osebe, ki lahko ob začetku uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1 nastopajo
   kot odgovorni vodje del ali odgovorni vodje posameznih del, morajo podati vlogo za vpis v
   imenik vodij del za tisto stroko, s področja katere imajo opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in
   za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po ZGO-1, pri čemer morajo predložiti dokazila o
   izpolnjevanju pogojev za vpis v imenik vodij del v skladu z določili tega zakona. Če
   posamezniki ne vložijo vloge za vpis v roku dveh let po začetku uporabe tega zakona,
   izgubijo že pridobljene pravice.
   (3) Osebe, ki so na dan začetka uporabe tega zakona vpisane v imenik
   pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije in imajo samo strokovni izpit za
   odgovorno vodenje del, Inženirska zbornica Slovenije vpiše v imenik vodij del v skladu s 14.
   členom tega zakona in jim izda pooblastilo za tisto stroko, za katero so opravili strokovni
   izpit, če predložijo dokazilo o zaposlitvi in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti
   za škodo skladno z zahtevami tega zakona. Če navedenih dokazil v šestih mesecih od
   začetka uporabe tega zakona ne predložijo, jim pooblastilo za vodenje del miruje.
   (4) Gradbeni inšpektorji, ki na dan začetka uporabe tega zakona izpolnjujejo
   pogoje po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah
   tega zakona.
   VII. poglavje: Izvršilni predpisi
4. člen
   (izvršilni predpisi)
   (1) Izvršilni predpisi iz tretjega in četrtega odstavka 3. člena, osmega odstavka 29.
   člena, osmega odstavka 35. člena, petega odstavka 63. člena, sedmega odstavka 68. člena
   in 74. člena tega zakona se izdajo v petih mesecih od uveljavitve tega zakona.
   (2) Drugi predpisi, ki določajo obveznost izdelave in vsebino projektne
   dokumentacije za gradnjo, se morajo uskladiti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi
   izdanimi podzakonskimi predpisi do 1. maja 2019.
   71 / 77
   (3) Akt iz desetega odstavka 29. člena tega zakona v soglasju z ministrom
   sprejmeta pristojni poklicni zbornici v petih mesecih od uveljavitve izvršilnega predpisa iz
   osmega odstavka 29. člena tega zakona.
5. člen
   (prenehanje veljavnosti in uporabe izvršilnih predpisov)
   (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

• Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13,
  24/13 in 26/13),
• Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št.
  109/11),
• Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08),
• Pravilnik o obrazcih za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt (Uradni
  list RS, št. 38/08),
• Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13 in 49/13) in
• Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (Uradni list RS, št. 55/08).
  (2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih
  na podlagi tega zakona.
  (3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
  1. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št.
     101/05),
  1. člen Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah
     (Uradni list RS, št. 41/09 in 2/12),
  1. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/09 in
     2/12),
  1. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05,
     14/07 in 12/13),
  1. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred vlago (Uradni list RS, št. 29/04) in
  1. člen Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02
     in 110/02 – ZGO-1).
     (4) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uskladitve zakonov, s
     katerimi se v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona ureja pristojnost inšpektorjev
     na posameznem delovnem področju, s tem zakonom.
     (5) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Pravilnik o tehničnih
     normativih za projektiranje in izvajanje zaključnih del v gradbeništvu (Uradni list SFRJ,
     št. 21/90, Uradni list RS, št. 14/99, 42/02, 125/03, 110/05 – popr. in 29/04).
     (6) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o seznamu izdanih
     tehničnih smernic (Uradni list RS, št. 28/14).

1. člen
   (podaljšanje veljavnosti izvršilnih predpisov)
   (1) Kot predpisi, izdani na podlagi prvega odstavka 24. člena tega zakona, ob
   upoštevanju prejšnjega člena še naprej veljajo naslednji izvršilni predpisi:

• Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05),
• Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami
  Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 8/11),
  72 / 77
• Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS,
  št. 41/09 in 2/12),
• Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/09 in 2/12),
• Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in
  12/13),
• Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Uradni list RS, št. 29/04) in
• Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02 in
  110/02 – ZGO-1),
• Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v
  javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt, 77/09 –
  odl. US),
• Pravilnik za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/13),
• Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12),
• Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj
  (Uradni list RS, št. 1/11),
• Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10),
• Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih
  vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 111/09),
• Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote,
  namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Uradni
  list RS, št. 123/04).
  (2) Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev
  prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04, 114/06 – ZUE, 33/07 – ZPNačrt in
  57/12 – ZGO-1D) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi devetega odstavka 29. člena
  tega zakona.
  (3) Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in
  uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 33/03, 79/09 in 6/14) še
  naprej velja kot predpis, izdan na podlagi sedmega odstavka 92. člena tega zakona.
  (4) Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje
  objektov (Uradni list RS, št. 54/03) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi šestega
  odstavka 26. člena tega zakona.
  (5) Pravilnik o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08 in 54/09 – popr.) še naprej velja
  kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 65. člena tega zakona.

1. člen
   (podaljšanje uporabe izvršilnih predpisov)
   Do začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se še naprej
   uporabljajo naslednji predpisi:

• Pravilnik o tehničnih predpisih za vzdrževanje jeklenih konstrukcij med eksploatacijo pri
  jeklenih nosilnih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 6/65),
• Pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje jeklenih nosilnih konstrukcij
  (Uradni list SFRJ, št. 6/65 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZGPro),
• Pravilnik o tehničnih normativih za naprave za avtomatično zapiranje protipožarnih vrat
  ali loput (Uradni list SFRJ, št. 35/80 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZGPro in 83/05), razen

1. do 10. člena,

• Pravilnik o tehničnih normativih za elektroenergetske naprave nazivne napetosti od 10kV
  za obratovanje pod napetostjo 20 kV (Uradni list SFRJ, št. 10/79),
• Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in izvajanje električnih
  postrojev v prostorih, v katerih se dela z eksplozivi (Uradni list SFRJ, št. 17/74),
  73 / 77
• Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito elektroenergetskih postrojev pred
  prednapetostjo (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in 44/76).
  VIII. poglavje: Prenehanje in začetek veljavnosti zakona

1. člen
   (prenehanje veljavnosti in uporabe zakonov)
   (1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o graditvi objektov
   (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B,
   93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12,
   101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
   (2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 30. člen ter 5., 6. in 7. točka
   prvega odstavka 61. člena Zakona varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
   prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), uporabljajo pa se do začetka uporabe predpisa iz
   osmega odstavka 29. člena tega zakona.
   (3) Z dnem začetka uporabe zakona se preneha uporabljati 92. člen Zakona o
   rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo) v delu, ki se nanaša na
   obveznost določanja načina uporabe nekovinske mineralne surovine v izreku gradbenega
   dovoljenja.
   (4) Z začetkom uporabe tega zakona se v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja
   v integralnem postopku v skladu s tem zakonom prenehajo uporabljati:

• šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 61. člena ZVO-1,
• 61.a člen ZVO-1,
  1. člen ZVO-1, razen sedmega odstavka, in
• drugi odstavek 63. člena.
  (5) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati tretji odstavek 69. člena, četrti
  odstavek 82. člena in tretji odstavek 86. člena ZVO-1, uporabljajo pa se do začetka uporabe
  tega zakona.

1. člen
   (začetek veljavnosti in uporabe zakona)
   Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
   Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2018.
   PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
   AA. člen
   (dokončanje postopkov)
   (1) Postopki za izdajo dovoljenj in legalizacijskih odločb, ki so bili začeti pred
   uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.(2) Ne glede na določbe
   prejšnjega odstavka se postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj za spremembo
   namembnosti zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti, ki so bili začeti pred
   uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah Gradbenega zakona (Uradni list RS, št.
   74 / 77
   61/2017 in 72/17-popr). Za takšne spremembe namembnosti se tudi glede prijave začetka
   gradnje in pridobitve uporabnega dovoljenja upoštevajo določbe do sedaj veljavnega zakona,
   če je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno ali je bila zahteva podana pred uveljavitvijo tega
   zakona.
   (3) Inšpekcijski postopki in postopki izvršbe, ki so bili začeti na podlagi določb
   Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/17-popr) se končajo po določbah tega
   zakona.
   (4) Postopki za izdajo predodločbe, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona,
   se končajo po določbah do sedaj veljavnega zakona.
   (5) Odločitve in pogoji, o katerih je pravnomočno odločeno v predodločbi, s katero
   se ugodi zahtevi, so pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja zavezujoči.
   (6) Predodločba neha veljati, če v dveh letih od njene pravnomočnosti ni vložena
   popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja.
   (7) Predodločba se razveljavi:

• s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, ali
• če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena.
  (8) Če so bile za isto zemljišče predodločbe izdane več vlagateljem, se o izdaji
  vsake predodločbe pisno obvestijo pridobitelji že izdanih predodločb. S pravnomočnostjo
  prvega gradbenega dovoljenja za isto zemljišče se razveljavijo predodločbe drugih
  pridobiteljev. Razveljavijo se s posebno odločbo, ki se izda po pravnomočnosti gradbenega
  dovoljenja in vroči imetnikom izdanih predodločb.
  (9) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve na predlog občine ali države
  predodločbo odpravi, če je ta v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali predpisom,
  uveljavljenim po njeni izdaji, in je s tem ogrožen javni interes ali če je to potrebno zaradi
  spremembe predpisov, potrebnih za uskladitev s predpisi Evropske unije. Imetnik
  predodločbe, ki utrpi škodo zaradi odprave predodločbe, ima pravico do povračila celotne
  škode.
  (10) Postopki odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, ki so se začeli na
  podlagi odločbe gradbenega inšpektorja, in postopki, ki se nanašajo na neskladne gradnje,
  se ustavijo. Če odločba o odmeri nadomestila ob uveljavitvi tega zakona še ni dokončna, se
  odpravi in postopek ustavi.
  AB. člen
  (preprečitev podvajanja)
  (1) Če nosilec nameravanega posega v okolje, ki ga predstavlja objekt z vplivi na
  okolje, na katerega zahtevo na Agenciji RS za okolje že teče postopek za izdajo
  okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, začet pred začetkom veljavnosti tega
  zakona, kot investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vodi v integralnem
  postopku po določbah tega zakona, se postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja po
  uradni dolžnosti prekine in nadaljuje kot postopek za izdajo pisnega mnenja o sprejemljivosti
  nameravane gradnje z vidika njene pristojnosti, ko organ za gradbene zadeve v skladu z 52.
  in 107. členom tega zakona tako zaprosilo posreduje Agenciji RS za okolje.
  75 / 77
  (2) Agencija RS za okolje pri izdaji mnenja iz 52. in 107. člena zakona upošteva
  stanje postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja kakršno je do trenutka prejema
  zaprosila pristojnega organa iz prejšnjega odstavka.
  (3) Če je bil v primeru iz prvega odstavka tega člena v postopku pred Agencijo RS
  za okolje že opravljen postopek določen v 59. členu Zakona o varstvu okolja, se v
  integralnem postopku že opravljena dejanja ne ponovijo.
  (4) Če se poročilo o vplivih na okolje predloženo v zahtevi za izdajo
  okoljevarstvenega soglasja razlikuje od poročila o vplivih na okolje predloženo v integralnem
  postopku morajo biti vse spremembe jasno razvidne.
  (5) Stranski udeleženci v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja lahko
  pridobijo status stranskega udeleženca v skladu s pravili tega zakona.
  AC. člen
  (elaborati in študije v drugih predpisih)
  (1) Ne glede na določbe drugih predpisov so z dnem začetka uporabe tega
  zakona elaborati, načrti ali druge oblike študij, ki se jih v skladu s posebnimi predpisi prilaga
  h projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja,
  sestavni del dokumentacije za izvedbo.
  (2) Elaborati, načrti in druge oblike študij iz prejšnjega odstavka so:
• načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, kot ga določa prvi odstavek 5. člena Uredbe
  o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08),
• študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kot jo določa 332. člen
  Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 in 65/20),
• strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak iz naprave, kot jo določa tretji odstavek 45.
  člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS,
  št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13),
• strokovna ocena o vplivih vira svetlobe na okolje, kot jo določa tretji odstavek 20. člena
  Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
  109/07, 62/10 in 46/13),
• strokovna ocena skladnosti za obratovanje virov hrupa, kot jo določa 19. člen Uredbe o
  mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19),
• konservatorski načrt, kot ga določa 29. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
  list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg),
• študija in izkaz požarne varnosti, kot ju določa Pravilnik o zasnovi in študiji požarne
  varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13 in 61/17 – GZ),
• elaborat in izkaz o učinkoviti rabi energije v stavbah, kot ju določa Pravilnik o učinkoviti
  rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10 in 61/17 – GZ),
• elaborat in izkaz zaščite stavbe pred hrupom v stavbah, kot ju določa Pravilnik o zaščiti
  pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12 in 61/17 – GZ),
• izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe, kot ga določa Pravilnik o
  prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 61/17 (glej 122. člen GZ).
  AD. člen
  (prenehanje veljavnosti in uporabe izvršilnih predpisov)
  (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
  76 / 77
• Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo
  prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 33/03, 79/09, 6/14 in 61/17 –
  GZ),
• 9. člen Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list
  RS, št. 21/11).
  (2) Predpis iz prve alineje prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve
  predpisa iz sedmega odstavka 92. člena zakona.
  (3) Določba predpisa iz druge alineje prvega odstavka tega člena se uporablja še
  šest mesecev po uveljavitvi predpisa iz šestega odstavka 65. člena tega zakona.
  AE. člen
  (pridobljene pravice izvajalca)
  Izvajalec lahko izvaja posamezna dela na novogradnjah, če:
• je obrtno dovoljenje pridobljeno pred 1. 6. 2018 in
• zaposluje v imenik vpisanega vodjo del, ki ima dokončano vsaj srednjo poklicno
  izobrazbo s področja opravljanja dejavnosti ali ustrezno višjo stopnjo strokovne
  izobrazbe.
  AF. člen
  (pristojni organ za sprejem prijave začetka gradnje)
  Prijava začetka gradnje novogradnje, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije,
  odstranitve in vzdrževalnih del v javno korist se do začetka uporabe storitev za elektronsko
  poslovanje prostorskega informacijskega sistema vloži pri pristojnem upravnem organu za
  gradbene zadeve.
  AG. člen
  (pregled v prehodnem obdobju)
  Določba 29.a se ne uporablja, če je bila pogodba za izdelavo projektne
  dokumentacije za izvedbo sklenjena pred 1. 1. 2021.
  AH. člen
  (uporaba določb odlogu izvršbe)
  V inšpekcijskih postopkih, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se
  uporabljajo določbe 89.a, 89.b in 89.c člena tega zakona.
  AI. člen
  (vpis vodje del)
  (1) Osebe, ki na dan pred pričetkom uporabe GZ na podlagi ZGO-1 izpolnjujejo
  pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte,
  morajo podati vlogo za vpis v imenik vodij del za zahtevne objekte za tisto stroko, s področja
  katere imajo opravljen strokovni izpit po ZGO-1, pri čemer morajo predložiti dokazila o
  izpolnjevanju pogojev za vpis v imenik vodij del v skladu z določili ZGO-1, z izjemo dokazila
  o zavarovanju odgovornosti za škodo in zaposlitvi, ki ju morajo predložiti v skladu z določili
  77 / 77
  GZ. Če posamezniki ne vložijo vloge za vpis v imenik v roku dveh let po začetku uporabe
  tega zakona, izgubijo pričakovane pravice.
  (2) Osebe, ki lahko ob začetku uporabe GZ na podlagi ZGO-1 nastopajo kot
  odgovorni vodje del za manj zahtevne objekte in bi se ob izpolnitvi pogoja delovnih izkušenj
  po drugem odstavku 77. člena ZGO-1 lahko vpisale v imenik pooblaščenih inženirjev kot
  odgovorni vodje del za zahtevne objekte, morajo podati vlogo za vpis v imenik vodij del za
  zahtevne objekte za tisto stroko, s področja katere imajo opravljen strokovni izpit po ZGO-1,
  pri čemer morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju delovnih izkušenj v skladu z določili
  ZGO-1 in dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev za vpis v imenik vodij del v skladu z določili
  GZ. Če osebe ne vložijo vloge za vpis v imenik v roku petih let po začetku uporabe tega
  zakona, izgubijo pričakovane pravice.
  

AJ. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.