1. Prvi korak je nujno potrebno naročiti lokacijsko informacijo na pristojni Občini. Večina Občin ima omogočeno že spletno naročanje.
2. Drugi korak je pregled območja zazidljivosti na gradbeni parceli, ker ni nujno, da zazidljivost poteka po meji zemljiške parcele,
3. Tretji korak je preveritev komunalne opremljenosti parcele. Ali je parcela že komunalno opremljena z minimalno komunalno opremo: 1. DOVOZ, 2. VODOVOD, 3. ELEKTRO OMREŽJE. Če ni, se lahko pričakujejo velike težave, če ne drugje pri pridobivanju služnosti. Čeprav je prostojna občina zavezana za izvedbo komunalne opreme za območja, ki jih je sprejela kot zazidljiva, v veliki večini 98% parcel nima točke priklopa na parceli. Če pa so točke priklopa na gradbeni parceli zelo podrobno preglejte obstoječo komunalno opremo, ki je vgrajena v parceli, kar je sicer dobrodošlo vendar od vas v nadaljevanju zahteva pozitivna soglasja upravljavcev posameznih vodov in v veliki večini prestavitve posameznih vodov na lastne stroške, ki lahko dosegajo cene prestavitev tudi do 20.000-€.
4. Četrti korak je preveritev stanja meja. Če so urejene in tako tudi zavedene v GURS, vam je prihranjen strošek najmanj 1.500-€. Če niso urejene lahko upate, da boste nato kot bodoči lastnik uspeli urediti meje s sosedi, kjer se v veliki večini močno zaplete.
5. Še podrobnejša preveritev je poleg komunalne opreme, ki je skrita v parceli, urejenih meja preveritev gradbene parcele in željene gradnje s pogoji, ki so navedeni na lokacijski informaciji. Posebno pozornost ob izdelani idejni zasnovi namenite odmikom, ki se štejejo od izpostavljenih delov objekta do sosednjih urejenih meja, faktorji zazidave, razmerji stranic, oblikovanju streh in dovoljenih višin. Če ste kje v dvomih ali bo to dovolila v zadnji fazi pristojna Upravna enota bo odgovor vedno NE.
6. Priporočamo, da vam preveritev parcele izvede strokovnjak, s tem boste izgubili le nekaj časa. Prihranjeno vam bo ogromno neprespanih noči in v končni fazi naprej prodana parcela.
7. Preveritve komunalne opreme v grobem lahko preverite sami na portalih PISO in GIS, ki so zadovoljivo pripravljeni.
8. Upoštevajte tudi da imajo posamezni komunalni vodi vplivna območja, ki so :

–       pri lokalnih cestah 10 metrov,

–       pri javnih poteh 5 metrov,

–       pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.

–        za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;

–        za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;

–        za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;

–        za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;

–        za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;

–        za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;

–        za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;

–        za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

Vsi ostali varovalni pasovi so navedeni v lokacijski inforamaciji, ali pa vam jih posredujejo pristojne službe.

Ne pozabitev tudi na območja varovanj, kot so ZVKDS, ARSO, NATURA 2000…