Kaj pomeni novi gradbeni zakon v praksi bomo pripravili pojasnila v roku 14 delovnih dni po objavi v uradnem listu dne 31.12.2021.
Posamezna tolmačenja gradbenega zakona bomo obravnavali sukcesivno glede na razpoložljivi čas in predvsem pa glede na najpomembnejše ozroma najaktualnejše točke in člene izdanega zakona.
158. člen (začetek veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se začne 1.junija 2022.
KOMENTAR: Na veljavnost zakona in obravnavanje gradbenih zahtev bo tako potrebno počakati na datum 1.junija 2022. Ali pa se sklicujete na na 128.člen (GZ-1).
128. člen (končanje postopkov)
(3) odstavek
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na zahtevo investitorja postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po določbah tega zakon.
KOMENTAR: Priporočamo, da se v izogib izgubljanja časa na ugodnejša določila še veljavnega zakona vložite vse zahteve še po obstoječem zakonu, da lahko v vmesnem času eliminirate morebitna neskladja. Nato lahko vložite zahtevo za dokončanje postopkov po določilih novega zakona, ki se zdijo končno praktično in operativno uporabna tudi v praksi.
146. člen (objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja)
(1) Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
KOMENTAR: Ta člen gradbenega zakona v tem odstavku je zelo pomembne obravnave, ki dopušča legalizacije tudi samo delov objektov, kar po trenutno veljavnem zakonu in tolmačenjih upravnih enot ni bilo mogoče. Vsi deli objekta, ki so bili medsebojno statično in funkcionalno povezani so se obravnavali kot celota, kar je pomenilo, da zaradi npr. majhnega nadstreška, ki je nelegalno zgrajen vendar je funkcionalno z npr. vari povezan z večstanovanjsko stavbo, obvezno izdelati Arhitekturni posnetek celotne stavbe s pridobitvijo soglasij vseh lastnikov. Že pri tri ali več stanovanjskem objektu je to pomenil finančni zalogaj, ki naj bi se praviloma sorazmerno delil med lastniki nujno prišlo do nesoglasij. Tako so vse možne leglizacije objektov nad tremi stanovanji praktično: “nezrele” za postopek legalizacije.
Kaj bo pomenilo pridobivanje dovoljenja za del stavbe, ki je obstajal že pre 1.1.2005, pa bodo pokazala tolmačenja na upravnih enotah. O tem bomo pisali točno tukaj in na tem mestu, takoj v trenutku, ko bo podoben primer v obravnavi.
V primeru, da naše komentarje berejo tudi upravni delavci pravniki in pripravljalci zakona, bi rad poudaril, da se je v praksi izkazalo za zelo efektivno obravnavanje posameznih delov pri izdelavi energetskih izkaznic za del objekta torej za stanovanje. Za primerjavo se je po 7 letih obvezne izdelave EI pričelo pojavljati, da ima npr. 100 stanovanjska stavba že izdelanih 25 % posameznih energetskih izkaznic, pri čemur pa se že v večini primerov pojavlja, da se stanovalci odločijo za izvedbo EI celotne stavbe. Dravni register pa ima elektronsko varovalko, da se izvedba EI za dele prekine, ko je izvedena celostna EI. V praksi naj bi ob pravilnem globalnem razumevanju in praktični uporabi zakona prišlo tudi v zavest lastnikov, da izvedejo legalizacijo, ki naj bi sama po sebi nakazovala višjo vrednost nepremičnine.
Vsako vozilo postavljeno na cesto ima prometno dovoljenje. Pri stavbah, ki imajo večkratno vrednost pa se je zavedanje o nujnosti SKLADNEGA GRADBENEGA IN UPORABNEGA DOVOLJENJA izgubilo.