NALOŽBA V NEPREMIČNINE

Vedno je veljalo, da so najbolj varne naložbe v nepremičnine. Ali to velja še danes?

To velja še danes, pod pogojem, da je nepremičnina pravno urejena.

Za nezazidane parcele je smotrno preveriti, ali so zazidljive v celoti ali samo del. V primeru, da je gradbena parcela samo delno zazidljiva, še posebej v primerih, ko želimo na praceli zgraditi stanovanjsko hišo je to lahko usodna napaka, kjer bo pridobivanje GRADBENEGA DOVOLJENJA ZELO OTEŽENO ali vsaj OMEJENO, v večini primerov pa to ne bo mogoče. Glede na zahteve Upravnih enot, mora biti gradbena parcela v celoti pozicionirana samo na zazidljivem delu. V območje gradbene parcele pa je potrebno integrirati celotno stavbo z najmanj izpostavljenimi deli (napušči), celotno komunalno opremo (fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija s ponikovalnicami, vodovod, elektro napeljave, parkirna mesta z manevrirnimi površinami ter pohodne in zelene površine) , ki jih prepisuje prostorski akt.

Za stavbe pa je obvezno veljavno gradbeno dovoljenje in tudi uporabno dovoljenje.

Pozor gradbeno dovoljenje, tudi pravnomočno je lahko neveljavno oziroma zapadlo, če investitor po najmanj 5 letih ni izvedel prijavitve gradnje.

V VSEH PRIMERIH PRED NAKUPOM PRIPOROČAMO PROSTORSKO IN PRAVNO ANALIZO NEPREMIČNINE.

Vedno bolj pogosto se zgodi, da je kupec kupil nepremičnino z gradbenim dovoljenjem, ki pa ni veljavno. Kako? Ali je to sploh mogoče? Tudi to je vedno bolj pogosto. Objekt je imel ob nakupu gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala pristojna Upravna enota. Celo pravnomočno. Kje je torej lahko velika težava? Težava tiči v gradbeni dokumentaciji, ki pa je prodajalec ni dal na vpogled. V najmanj 90 odstotkih primerov gradnje do leta 2015 je bila gradnja izvedena v nasprotju z gradbenimi načrti. Zakaj je to lahko tako velika težava? Manjša odstopanja zunanjih tlorisnih dimenzij, če so v skladu z dopustnimi odstopanji, ki jih določa prostorski akt ali zakon tako pri tlorisnih dimenzijah, kot v višinskih kotah ne predstavljajo težave. Zelo neredki pa so primeri, kjer je bila stavba situativno močno premaknjena proti sosednji meji. V takšnih primerih je tudi legalizacija objekta nemogoča, če soglasje za manjši odmik ni mogoče pridobiti od lastnika sosednje parcele.

Na trgu se vedno bolj pogosto pojavljajo tudi prmeri, kjer niti prodajalec stanovanja ni vedel, da je prodajal stanovanje z neveljavnimi dovoljenji. Navajamo primer, ki je po 3 letih še vedno v reševanju. Za stanovanjsko stavbo je bilo izdano gradbeno dovoljenje in po končani gradnji tudi uporabno dovoljenje, s popolnoma skladno gradnjo tako objekta kot zunajosti z vsemi gabariti, ki so bili navedeni v projektni dokumentaciji in gradbenem in uporabnem dovoljenju. Kje je torej nastal problem? V gradbenem in uporabnem dovoljenju je bila klasifikacija objekta navedena ENOSTANOVANJSKA. Kar je bilo skladno tudi s prostorskimi akti, ki so dovoljevali le enostanovanjske stavbe. Kako je to mogoče? V projektni dokumentaciji so bili v tlorisu pritličja navedeni osnovni prostori stanovaja, v nadaljevanju pa so bili navedeni samo prostori sob.